Profimedia

Pred nedavnim smo vas v spletni anketi na našem portalu spraševali o vaših nakupovalnih navadah. Zanimalo nas je predvsem, kako pogosto nakupujete, kako se odzivate na sumljivo visoke popuste, kako previdni ste v odnosu do spletnega trgovca in kakšne plačilne metode največkrat uporabite pri spletnih nakupih.

Pri analizi ankete smo naleteli na zanimiv, a zelo spodbuden paradoks. Ugotovili smo namreč, da Slovenci precej redno nakupujemo prek spleta, smo pa pri tem razmeroma previdni in pogosto tudi precej nezaupljivi.

Spletne trgovine (še) niso izrinile tradicionalnega nakupovanja

Podatki kažejo, da anketiranci prek spleta ne nakupujejo na tedenski, temveč bolj na mesečni ravni. Le manjši delež uporabnikov opravlja nakupe zelo pogosto, na primer večkrat tedensko. Takšna razporeditev kaže, da spletni nakupi še niso povsem nadomestili tradicionalnih oblik nakupovanja, temveč jih dopolnjujejo – pogosto takrat, ko gre za specifične izdelke ali ugodne ponudbe.

Profimedia

Ključno vlogo pri odločitvi za nakup ima glede na rezultate ankete zaupanje. To je pomembnejše celo od cene, ki je zasedla drugo mesto. Čeprav ugodne ponudbe ne ostanejo neopažene, se uporabniki očitno zavedajo tveganj in dajejo prednost preverjenim ponudnikom.

To potrjuje tudi njihovo vedenje na družbenih omrežjih, kjer praviloma znajo prepoznati tveganje, ko gre za oglase z obljubami o velikih popustih na priznane blagovne znamke. Takšne oglase pogosto preprosto ignorirajo, del uporabnikov pa gre še korak dlje in pred morebitnim nakupom preveri verodostojnost ponudnika. Le redki se odločijo za impulziven nakup, kar kaže na relativno visoko stopnjo digitalne pismenosti in zavedanje, da gre lahko za spletno prevaro.

Spletnih prodajalcev ne preverjamo, pri plačilih pa smo zelo previdni

Kljub temu analiza razkriva tudi določene pomanjkljivosti. Čeprav veliko uporabnikov preverja varnost spletnih trgovin, tega ne počnejo vsi dosledno. 

"Lažne spletne trgovine pogosto ponujajo priznane blagovne znamke po izjemno nizkih cenah, z nerealnimi popusti ter brez jasnih podatkov o podjetju. Zato je pomembno preveriti kontaktne podatke, splošne pogoje poslovanja, možnosti dostave in vračil ter osnovne informacije o podjetju (ime, naslov, davčno številko)," opozarjajo v Gorenjski banki, kjer so v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav kot prvi v slovenskem bančnem prostoru uvedli kibernetsko zavarovanje in tako naredili pomemben korak naprej na področju varnosti bančnega poslovanja.

Strinjajo se sicer, da so v splošnem nakupi pri slovenskih trgovcih ali znotraj Evropske unije varnejši, saj zanje veljajo strožji predpisi in večja zaščita potrošnikov, nakupi izven EU pa lahko predstavljajo večje tveganje - tako z vidika prevare kot kasnejšega uveljavljanja pravic.

"Posebna previdnost je potrebna pri vnosu kartičnih in osebnih podatkov. Odsvetujemo klikanje na povezave iz nezaželenih elektronskih ali SMS-sporočil, razkrivanje podatkov prek družbenih omrežij ter nameščanje sumljivih aplikacij. Pomembno je poudariti, da oznaka varne povezave (HTTPS) sama po sebi še ne pomeni, da je spletna trgovina zaupanja vredna," so jasni v Gorenjski banki. 

Profimedia

Zanimiv vpogled v nakupovalne navade na spletu v Sloveniji ponujajo še podatki o plačilih. Najpogosteje uporabljeni metodi sta plačilo z bančno kartico in plačilo po povzetju - slednje jasno kaže na previdnost uporabnikov ter željo po nadzoru in zmanjševanju tveganja.

Dejstvo je, da je plačilo z bančno kartico izjemno priročno, vendar zahteva dodatno stopnjo previdnosti, so jasni pri Gorenjski banki. "Pred potrditvijo in avtorizacijo nakupa svetujemo, da si uporabniki vzamejo čas in preverijo spletno trgovino ter prodajalca.

Zanemariti ne gre niti tehnične zaščite: redno posodabljanje naprav, uporaba zaščitene opreme za plačevanje ter izogibanje vnosu kartičnih podatkov na javnih računalnikih ali nezavarovanih omrežjih. Po zaključenem nakupu naj se uporabniki vedno pravilno odjavijo iz računa in zaprejo vsa okna brskalnika," svetujejo pri Gorenjski banki.

Spletni goljufi so vse bolj iznajdljivi

Čeprav sodobni plačilni sistemi danes ponujajo visoko raven zaščite, je pomembno poskrbeti tudi za finančno varnost. Kljub previdnosti spletni goljufi namreč vedno znova najdejo način, kako izkoristiti ranljivost kupcev. Prav temu je namenjeno kibernetsko zavarovanje, saj krije primere, ko je posameznik kljub previdnemu ravnanju zaveden in posledično utrpi finančno ali drugo škodo. 

Profimedia

Med tipične primere spadajo prevare s socialnim inženiringom."Goljufi se žrtvam predstavljajo kot banka, dostavna služba, državni organ ali drugo zaupanja vredno podjetje ter jih prek lažnih elektronskih sporočil, SMS-ov ali telefonskih klicev prepričajo, da razkrijejo občutljive podatke ali celo sami potrdijo transakcijo," so nam pojasnili pri Gorenjski banki. Komitent ob tem ne ve, da ne komunicira z uradno institucijo, temveč z goljufi.

"Zelo pogoste so tudi prevare pri spletnem nakupovanju, kjer posameznik naroči in plača izdelek ali storitev v spletni trgovini, ki se izkaže za lažno. Izdelka nato nikoli ne prejme, trgovec pa izgine brez sledi. V teh primerih so plačila opravljena z vednostjo komitenta, a na podlagi zavajajočih ali neresničnih informacij," so o kritju kibernetskega zavarovanja pri spletnem nakupovanju povedali pri Gorenjski banki.

Pomemben del kibernetskega zavarovanja je tudi kritje v primeru kraje identitete. "Do nje pride, ko tretje osebe zlorabijo osebne ali finančne podatke posameznika za sklepanje poslov v njegovem imenu. Zavarovanje lahko krije stroške pravne pomoči, svetovanja in postopkov za odpravo posledic ter pomoč pri preprečevanju nadaljnjih zlorab."

Skupni imenovalec vseh teh primerov je, da je bila transakcija potrjena s strani stranke, ki pa je bila pri tem zavedena. "Prav za takšne situacije je kibernetsko zavarovanje namenjeno – kot dodatna finančna in pravna zaščita v digitalnem okolju, kjer so spletne prevare vse bolj dovršene in prepričljive," so jasni pri Gorenjski banki.

Profimedia

Od 1. februarja 2026 so imetniki izbranih osebnih računov in paketnih osebnih računov Gorenjske banke tako brezplačno vključeni v kibernetsko zavarovanje, ki jim omogoča zaščito pri uporabi osebnega računa in plačilnih kartic v primerih, ko so bili kljub lastni previdnosti zavedeni.

Finančna zaščita v primerih, ko sami opravite in potrdite plačilo

Čeprav glede na rezultate ankete Slovenci v primeru sumljive zahteve trgovca, kot je denimo pošiljanje fotografije plačilne kartice po elektronski pošti, prepoznamo kot nevarne in jih praviloma zavrnemo, se tudi najbolj previdnim lahko zgodi, da sami opravijo in potrdijo plačilo, ne da bi vedeli, da so bili pri tem zavedeni.

Kot so poudarili v Gorenjski banki, posledice spletne prevare niso le finančne. "Oškodovanci se pogosto soočajo tudi s stresom, izgubo zaupanja v digitalne storitve, dolgotrajnimi postopki in občutkom nemoči, še posebej ko ugotovijo, da so bila sredstva prenesena z njihovo potrditvijo." 

Prav zato je vloga banke pri tem večja, kot se morda zdi na prvi pogled. "Najprej je ključen hiter odziv, kadar komitent zazna sumljivo transakcijo – s takojšnjim blokiranjem kartice ali dostopa ter preprečevanjem nadaljnje škode. Banke obenem komitentom nudimo podporo z informacijami, usmeritvami in postopki obveščanja pristojnih institucij."

Pomembno dopolnilo tej pomoči predstavlja kibernetsko zavarovanje, ki lahko bistveno omili posledice prevare. "To zavarovanje ni namenjeno le povračilu finančne škode, temveč tudi kritju stroškov pravnega svetovanja, pomoči pri urejanju zapletov, odpravi posledic kraje identitete in zaščiti pred nadaljnjimi zlorabami," so pojasnili pri Gorenjski banki. Takšna celostna podpora je v praksi za oškodovanca pogosto ključnega pomena.

»V Gorenjski banki digitalno varnost obravnavamo kot enega ključnih elementov sodobnega bančništva, uvedba kibernetskega zavarovanja pa dodatno potrjuje našo zavezanost k odgovornemu ravnanju ter zagotavljanju varnega poslovnega okolja za naše stranke,« poudarja Mario Henjak, predsednik uprave Gorenjske banke.

Profimedia

Zaupanje je ključna komponenta sodobnega bančništva

Kibernetsko zavarovanje je brez plačila premije vključeno v vodenje osebnih in paketnih osebnih računov Gorenjske banke. Velja doma in tujini, krije pa škodo, ki nastane pri plačilnih transakcijah, ki jih zavarovanec (ali njegov pooblaščenec) opravi

• na osebnem računu Gorenjske banke prek digitalnega bančništva Link;
• na osebnem računu Gorenjske banke na bančnem okencu Gorenjske banke;
• s plačilno kartico Gorenjske banke.

Zavarovalna vsota je omejena, vendar lahko v primeru prevare pomembno ublaži finančne posledice. Na ta način Gorenjska banka dodatno krepi zaupanje svojih strank ter potrjuje svojo zavezanost sodobnemu in odgovornemu bančništvu, ki uporabnike podpira tudi ob soočanju z nepredvidenimi digitalnimi tveganji.

Kako se zaščititi pred spletnimi prevarami?

Kot so nam pojasnili na Gorenjski banki, je osnovno pravilo zaščite pred spletnimi prevarami  previdnost in kritična presoja. "Komitentom svetujemo, naj ne reagirajo impulzivno na sporočila, ki ustvarjajo občutek nujnosti, grožnje ali izjemne priložnosti.

Pomembno je, da:

• nikoli ne razkrivajo osebnih, prijavnih ali kartičnih podatkov prek e‑pošte, SMS‑ov ali telefonskih klicev,
• ne klikajo na povezave iz sumljivih sporočil,
• redno posodabljajo naprave in uporabljajo varna gesla ter dodatne varnostne mehanizme,
• spremljajo promet na svojih računih in ob vsakem sumu takoj obvestijo banko."

Ob tem priporočajo tudi, da se komitenti seznanijo z aktualnimi oblikami prevar in preverjenimi nasveti za varno bančno poslovanje. Dobra informiranost, tehnična zaščita in pravočasen odziv skupaj namreč bistveno zmanjšujejo tveganje ter posledice morebitnih spletnih zlorab.

Kako postopati, če ugotovite, da ste žrtev spletne prevare?

Kljub temu se tudi najbolj previdni lahko ujamejo v past spletnih prevar, zato je dobro vedeti, kako postopati v primeru, ko ugotovite, da ste oškodovani. Ključno je, da čimprej, osebno ali po telefonu, obvestite Kontaktni center Gorenjske banke in škodo prijavite policiji, zahtevek za uveljavljanje kibernetskega zavarovanja pa podate tako, da pokličete na telefonsko številko 080 555 555 oz. +386 1 60 03 131.

Vsebino omogoča Gorenjska banka.