V Jadranu plava tudi veliki beli morski pes. Bi vas moralo skrbeti?
Bi vas presenetilo, če bi izvedeli, koliko morskih psov izgubi življenje zaradi človeka in kaj o resnični nevarnosti razkrivajo številke?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko morski psi vsako leto povzročijo le malo smrtnih primerov med ljudmi, jih človek zaradi ribolova ubije na desetine milijonov. Na skrb vzbujajoče razmere opozarja tudi hrvaški portal Morski.hr, ki poroča o veliki donaciji za zaščito teh morskih plenilcev.
Morski psi v mnogih ljudeh vzbujajo strah. K temu so veliko prispevali filmi, v katerih so pogosto prikazani kot neusmiljeni lovci, ki prežijo na ljudi. Toda podatki kažejo precej drugačno sliko: človek je za morske pse veliko večja grožnja, kot so oni za nas.
Po podatkih Mednarodne datoteke o napadih morskih psov (International Shark Attack File), ene najbolj znanih svetovnih zbirk podatkov o tovrstnih dogodkih, je bilo leta 2025 zabeleženih 65 potrjenih neizzvanih ugrizov ljudi in devet smrtnih primerov. Na drugi strani človek zaradi ribolova vsako leto ubije na desetine milijonov morskih psov.
Vsako leto umre približno 80 milijonov morskih psov
Mednarodna skupina znanstvenikov je analizirala podatke iz 150 držav z ribolovno dejavnostjo ter odprtega morja. Rezultate raziskave so objavili v ugledni znanstveni reviji Science. Po njihovih ocenah se je število morskih psov, ubitih zaradi ribolova, povečalo z najmanj 76 milijonov leta 2012 na približno 80 milijonov letno do leta 2019.
Posebej zaskrbljujoč je podatek, da je med ubitimi živalmi približno 25 milijonov pripadnikov ogroženih vrst.
Razmere se niso bistveno izboljšale niti po uvedbi številnih ukrepov za omejevanje tako imenovanega finninga. Gre za prakso, pri kateri morskim psom odstranijo plavuti, preostalo telo pa pogosto zavržejo. Čeprav so predpisi, ki omejujejo to prakso, pomemben korak k zaščiti živali, sami po sebi ne rešujejo celotnega problema. Morske pse še vedno lovijo zaradi mesa, številni pa končajo tudi kot nenamerni ulov pri ribolovu drugih vrst.
Dodatno težavo predstavlja njihova biologija. Številne vrste rastejo počasi, pozno spolno dozorijo in imajo razmeroma malo potomcev. Zaradi tega se njihove populacije po čezmernem izlovu obnavljajo zelo počasi.
Njihovo izginjanje lahko prizadene celoten morski ekosistem
Morski psi niso zgolj impresivni plenilci, temveč imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v morjih. Kot plenilci na vrhu prehranjevalne verige vplivajo na številčnost, razporeditev in vedenje drugih živali.
Če njihovo število močno upade, se lahko posledice prenesejo na druge vrste in sčasoma vplivajo na delovanje celotnega ekosistema. Zato zaščita morskih psov ni pomembna le za preživetje posameznih vrst, temveč tudi za zdravje oceanov in morij.
Težava je še posebej aktualna v Sredozemlju. Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) opozarja, da najmanj 53 odstotkom avtohtonih vrst morskih psov, skatov in himer v tej regiji grozi izumrtje. V zadnjih 50 letih naj bi izumrle tri vrste.
Veliki beli morski pes živi tudi v Jadranu
Ogroženost morskih psov ni le problem oddaljenih oceanov. Tudi Jadransko morje je naravno življenjsko okolje velikega belega morskega psa, ene najbolj prepoznavnih vrst na svetu.
Čeprav ga mnogi povezujejo predvsem s strahom in nevarnostjo, je njegova prisotnost v Jadranu del naravnega morskega ekosistema. Znanstveni pregled hrustančnic v hrvaških vodah to vrsto v Sredozemlju uvršča med kritično ogrožene, v hrvaških vodah pa je strogo zaščitena.
Zmanjševanje števila morskih psov zato zadeva tudi območje, ki je Slovencem blizu in kamor se številni vsako leto odpravijo na počitnice.
White Shark za zaščito morskih psov namenil 100.000 dolarjev
Na problematiko je opozoril tudi hrvaški portal Morski.hr, ki poroča o pomembni donaciji za zaščito morskih psov.
Podjetje White Shark, ki razvija in trži računalniško ter igralno opremo, je v okviru pobude We Care okrepilo svoja prizadevanja za varstvo narave. Pod sloganom »Let's care about each other« oziroma »Poskrbimo drug za drugega« želi znamka spodbujati odgovoren odnos do okolja, zaščito morja in narave ter dejavnosti, ki povezujejo skupnost in spodbujajo aktiven življenjski slog.
White Shark je postal uradni donator Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), pri čemer je poudarek namenjen prav zaščiti morskih psov in njihovega življenjskega okolja. Za ta namen je znamka prispevala 100.000 ameriških dolarjev.
O donaciji poroča tudi hrvaški portal Index, ki izpostavlja nasprotje med strahom, ki ga morski psi vzbujajo pri ljudeh, in dejanskim obsegom groženj, s katerimi se soočajo te živali.
Kdo se mora v resnici bati koga?
Morski psi so skozi desetletja postali simbol nevarnosti, predvsem zaradi njihovega prikazovanja v filmih in medijih. Toda številke razkrivajo precej drugačno razmerje: medtem ko je število usodnih napadov na ljudi majhno, človek z ribolovom vsako leto ubije na desetine milijonov morskih psov.
Zaščita teh živali zahteva več kot le prepoved odstranjevanja plavuti. Potrebni so učinkovitejše upravljanje ribolova, zmanjševanje nenamernega ulova, varovanje njihovih življenjskih okolij in večja ozaveščenost javnosti.
Morski psi imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo, njihovo izginjanje pa bi lahko imelo posledice, ki segajo daleč prek posameznih vrst.
Zato je vprašanje, ki se zastavlja ob teh podatkih, preprosto: Ali so morski psi res tako nevarni, kot si predstavljamo, ali pa smo ljudje postali njihova največja grožnja?
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
