Robert Golob pred kazenskim postopkom? Na imuniteto se ne sklicuje
Državni zbor je prejel obvestilo tožilstva o pogojih za začetek kazenskega postopka zoper Roberta Goloba zaradi domnevnega dajanja daril za nezakonito posredovanje. Po navedbah Golobovega odvetnika se na poslansko imuniteto ne bo skliceval.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predsednik državnega zbora (DZ) Zoran Stevanović se je za medije odzval na obvestilo, ki ga je DZ prejel od specializiranega državnega tožilstva.
Stevanović je razkril, da ga je specializirano državno tožilstvo (SDT) kot predsednika DZ v skladu z zakonodajo obvestilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek kazenskega postopka zoper poslanca Svobode Roberta Goloba zaradi suma, ker naj bi kot predsednik vlade storil kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril za nezakonito posredovanje. Za očitano kaznivo dejanje je zagrožena kazen do šestih let zapora.
Golobov odvetnik: Na imuniteto se ne sklicuje
Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je za STA potrdil, da se obvestilo tožilstva nanaša na zadevo Tatjane Bobnar. SDT je v tej zadevi oktobra lani na ljubljansko okrožno sodišče že vložilo zahtevo za uvedbo sodne preiskave zoper Goloba zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po 264. členu kazenskega zakonika. Očitajo mu domnevno vmešavanje v delo policije.
Sodišče mora torej zdaj še odločiti o uvedbi sodne preiskave. Če bi tak sklep sprejelo, bi se s tem začel kazenski postopek. A morajo poslanci pred tem odločiti o Golobovi imuniteti. Na sklep o uvedbi preiskave bo sicer tudi še možna pritožba.
Zdolšek je ob tem povedal, da se Golob na poslansko imuniteto ne sklicuje. Postopek v zvezi z imuniteto sicer ureja poslovnik DZ.
SDT o časovnici postopka
Dodatna pojasnila o tem, zakaj se je zadeva zdaj znašla pred državnim zborom, so za Svet24 podali na SDT. Kot so navedli, so zahtevo za preiskavo zoper eno osebo zaradi suma kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje na okrožno sodišče v Ljubljani vložili že 2. oktobra 2025.
Ker je bil obdolženec po vložitvi zahteve za preiskavo izvoljen za poslanca in s tem pridobil procesno imuniteto, je ljubljansko okrožno sodišče 18. avgusta letos SDT pozvalo k predložitvi dovoljenja državnega zbora. Na tožilstvu poudarjajo, da se obdolženec doslej na imuniteto ni skliceval. Ker pa lahko državni zbor imuniteto prizna tudi poslancu, ki se nanjo ne sklicuje, je SDT 24. avgusta državnemu zboru posredoval obvestilo o kazenskem postopku zoper poslanca in zahtevo za dovolitev začetka kazenskega postopka za primer, če bi se obdolženec na imuniteto skliceval.
Sodišče o zahtevi za preiskavo še ni odločilo. Na SDT so nas zato glede nadaljnjega poteka postopka napotili na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je pristojno za odločanje o začetku kazenskega postopka.
Tudi Stevanović je pojasnil, da se Golob doslej ni skliceval na poslansko imuniteto. Kljub temu je SDT kot pristojni organ na podlagi ustave ter določb zakona o kazenskem postopku in zakona o poslancih državni zbor zaprosil za odločitev o imuniteti, saj je ta potrebna za nadaljevanje oziroma začetek kazenskega postopka zoper Goloba.
Kot je navedel Stevanović, je po prejemu zahteve skladno z veljavnimi predpisi in postopki o zadevi nemudoma obvestil Goloba, poslansko skupino Svoboda ter mandatno-volilno komisijo. Komisija bo primer obravnavala na zaprti seji, nato pa državnemu zboru posredovala predlog, ali naj se Golobu poslanska imuniteta prizna. Od te odločitve bo odvisno tudi nadaljevanje kazenskega postopka.
Stevanović je še poudaril, da takšen postopek zagotavlja zakonito ravnanje in hkrati omogoča, da lahko tožilstvo in sodstvo svoje delo opravljata neodvisno in brez ovir, saj odločitev državnega zbora v tem primeru predstavlja potrebno procesno predpostavko.
Poteza tožilstva je sicer sledila približno leto dni po tem, ko je policija zoper tedanjega premierja Goloba podala kazensko ovadbo. Očitke o njegovem domnevnem vmešavanju v delo policije je pred tem javno izpostavila nekdanja notranja ministrica.
Odzivi koalicije in opozicije
Med prvimi se je na to odzvala poslanka Resnice Katja Kokot. "Aleluja! Morda bodo zdaj razprave v DZ malo bolj mirne ... predlagam pa, da se lažniva stranka ne-Svoboda kar razpusti. Ker s takim vodjem ... ne more biti nikoli nič dobrega. Rabote ostalih poslancev ne-Svoboda pa pridejo kmalu na vrsto. Tik tak," je zapisala na Facebooku.
Na dogajanje so se odzvali v opoziciji, tudi v Svobodi. Poslanka Tereza Novak prvaka Svobode zagovarja. "Predsednik stranke Svoboda je prvi, ki si želi, da se zadeve razčistijo in končajo," je dejala Novak.
Poslanka SD Andreja Katič medtem verjame, da bo predsednik Svobode odgovorno sprejel vse vloge v postopku. "Da bo sprejemal pošto, da se ne bo izmikal ter da bo tvorno sodeloval z organi pregona. Želimo pa si, da ta zgodba ne bi imela tako veliko političnega vpliva, da bi se ti organi počutili pod kakršnimkoli političnim pritiskom," je dejala Katič.
V Levici zaupajo v institucije in v načelo pravne države in verjamejo, da se bo postopek vodil po strokovnih in etičnih načelih, pa je dejal sekretar poslanske skupine Levica Alan Medveš. "Nikakor ne smemo dopustiti, da bi politika kakorkoli s kakršnimikoli pritiski, kot je tudi denimo današnja izjava predsednika državnega zbora, vplivala na to, kako bodo postopki tekli pred organi pregona, zato postopkov ne bomo vsebinsko komentirali," je dodal. V Levici tudi verjamejo, da se v opozicijski partnerici Svobodi ne bodo "posluževali manevrov, kakor se jih radi poslužujejo v koalicijskih strankah, ko pritiskajo na organe pregona, jih označujejo kot krivosodje, kot nesposobne in podobno," je pristavil Medveš.
Kaj določa zakon?
Poslanec uživa imuniteto od potrditve do prenehanja mandata. Če so izpolnjeni pogoji za odreditev pripora ali za začetek kazenskega postopka zoper poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, pristojni državni organ predsedniku državnega zbora pošlje zahtevo za dovolitev pripora oziroma za dovolitev začetka kazenskega postopka.
Če je bil poslanec priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, mora pristojni državni organ o priporu oziroma začetku kazenskega postopka nemudoma obvestiti predsednika državnega zbora.
Pristojni državni organ mora predsednika državnega zbora o začetku kazenskega postopka obvestiti tudi v primeru, ko se poslanec na imuniteto ni skliceval.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.