Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ameriški interes
Čas branja 2 min.

Trump bi črpal nafto na Grenlandiji: kaj pravijo na otoku?


Primož Salmič
14. 10. 2026, 20.26
Posodobljeno
15. 10. 2026 · 12:12
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežno raziskovanje naftnih, plinskih in mineralnih bogastev Grenlandije.

donald trump.jpg
Profimedia
Donald Trump

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Trdi, da bi lahko imel arktični otok ogromne zaloge lahko dostopne nafte, vendar ni navedel konkretnih projektov ali dogovorov. Grenlandska stran medtem opozarja, da so še zelo daleč od obsežnega raziskovanja.

»Na naši novi in čudoviti Grenlandiji se bo kmalu začelo obsežno raziskovanje nafte, plina in mineralnih surovin,« je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. Ob tem je zatrdil, da po ocenah strokovnjakov količina lahko dostopne nafte na otoku močno presega zaloge na skoraj kateremkoli drugem območju sveta. Za svoje trditve ni navedel dokazov, prav tako ni pojasnil, katera podjetja naj bi sodelovala pri raziskovanju, kje naj bi potekalo in kdaj naj bi se začelo. Po poročanju Reutersa in CNN so Trumpove napovedi v nasprotju z dejanskim stanjem na Grenlandiji, kjer je raziskovanje in izkoriščanje naravnih virov povezano s številnimi omejitvami.

Preberite še

Grenlandija: do obsežnega raziskovanja je še daleč

Jørgen Hammeken-Holm, namestnik grenlandskega ministra za rudarstvo, je za CNN poudaril, da dejavnosti ameriških podjetij na otoku sicer obstajajo, vendar so še daleč od obsežnega raziskovanja, kot ga napoveduje Trump. »Številna manjša raziskovanja potekajo, vendar bi lahko trajalo več let, preden bi postala operativna,« je po poročanju CNN pojasnil Hammeken-Holm.

Grenlandija je leta 2021 prepovedala prihodnje raziskovanje nafte, istega leta pa je uvedla tudi prepoved pridobivanja urana. Morebitni prihodnji projekti bi bili zato odvisni od veljavnih dovoljenj in grenlandske zakonodaje. Kljub omejitvam zanimanje za nafto ni povsem zamrlo. Ameriško podjetje Greenland Energy je avgusta napovedalo, da bi leta 2027 lahko začelo vrtati na vzhodni obali otoka, v doslej neraziskanem bazenu. Vendar podjetje po navedbah Reutersa nima lastnega dovoljenja za vrtanje, grenlandske oblasti pa še preverjajo, ali bi bilo mogoče uporabiti dovoljenja iz časa pred prepovedjo.

Varnostni dogovor ne prinaša pravice do črpanja

Trumpova napoved prihaja nekaj tednov po sklenitvi novega varnostnega dogovora med ZDA, Dansko in Grenlandijo. Sporazum predvideva okrepljeno ameriško vojaško navzočnost na strateško pomembnem arktičnem otoku, vendar ne določa pravic za raziskovanje ali pridobivanje nafte in plina. Dogovor predvideva možnost vzpostavitve dveh dodatnih ameriških vojaških oporišč ter vključuje sodelovanje na področju mineralnih surovin in gospodarskega razvoja. Hkrati potrjuje dansko suverenost nad Grenlandijo in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Trump je ob napovedi raziskovanja ponovno izpostavil predvsem strateški pomen otoka za obrambo ZDA. »Vsak prihodnji napad na Združene države bo moral priti prek Grenlandije, kjer bo naša obramba redno sestreljevala brezpilotnike, rakete ali katerokoli drugo obliko orožja, ki si je še niti ne znamo predstavljati,« je zapisal. Dodal je, da jim otok zagotavlja čas, položaj in vidno polje, kakršnega nimajo nikjer drugje na svetu.

Trump si že od leta 2019 prizadeva za ameriški nadzor nad Grenlandijo, pri čemer je v preteklosti omenjal tudi možnost njenega nakupa. Njegove izjave so večkrat zaostrile odnose z Dansko in drugimi zaveznicami v zvezi Nato.

Naravno bogastvo, ki ga je težko izkoristiti

Grenlandija ima pomembna nahajališča mineralnih surovin, med drugim redkih zemelj, ki so pomembne za proizvodnjo elektronike, tehnologij za pridobivanje obnovljive energije in vojaške opreme. Ocenjuje se tudi, da bi lahko imela znatne zaloge nafte in plina, vendar njihova dejanska velikost, dostopnost in gospodarska upravičenost pridobivanja ostajajo negotove. Izkoriščanje teh virov otežujejo ostro arktično podnebje, pomanjkljiva infrastruktura, visoki stroški in zahtevne geološke razmere. Približno 80 odstotkov otoka prekriva led, številna potencialna nahajališča pa ležijo na odročnih območjih.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.