V Orbanovi Madžarski zlorabili za več kot milijardo evropskih sredstev
Podatki Evropskega urada za boj proti goljufijam (Olaf) pričajo o cvetoči korupciji na Madžarskem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Madžarski premier Viktor Orban, ki mu javnomnenjske ankete pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami napovedujejo poraz, bije bitko za svojo politično prihodnost.
Eno glavnih orožij, ki jih ima v boju za premierski stolček Orbanov rival in njegov nekdanji politični sopotnik Peter Magyar, so obtožbe o razširjeni korupciji, podkupovanju, ki naj bi se po Orbanovo vladavino razpaslo po celotnem političnem ustroju.
Da ima Madžarska ogromne težave s korupcijo, pričajo tudi najnovejši podatki, ki so jih v Evropskem uradu za boj proti goljufijam (Olaf) delili z britanskim časnikom Financial Times (FT).
Po podatkih urada Olaf je namreč Madžarska v proračun EU vrnila le 18 odstotkov od vseh evropskih sredstev, ki jih je prejela in za katere so v uradu v okviru svojih preiskav med letoma 2015 in 2024 ugotovili, da so bila zlorabljena oziroma predmet goljufij, da je bila torej EU oškodovana.
Madžarska je vrnila le 250,6 milijona evrov od skupno 1,39 milijarde sredstev, ki jih je v svojih preiskavah označil Olaf in ki bi se morala vrniti v evropski proračun. Za primerjavo, preostale države članice EU so skupno uspele povrniti kar 71 odstotkov potencialno zlorabljenih sredstev oziroma 5,15 milijarde od 7,22 milijarde.
Zgovoren je tudi podatek, da je Madžarska v tem obdobju prejela 2,9 odstotka vseh sredstev iz proračunske malhe, iz katere črpajo države članice, a je na drugi strani od vseh evropskih sredstev, za katere v uradu Olaf ocenjujejo, da so bila predmet goljufije, madžarski delež kar 16-odstoten.
Zadev preprosto ne preiskujejo
Kot poroča FT, je mogoče ta razkorak razložiti delno razložiti z dejstvom, da na Madžarskem pogosto preprosto ne preganjajo teh zlorab in goljufij, ki jih na podlagi svojih preiskav odkrije Olaf.
Urad Olaf namreč resda preiskuje goljufije z evropskimi sredstvi, a je pregon v pristojnosti organov v posamezni državi članici oziroma Evropskega javnega tožilstva (EJT), pri čemer Madžarska k EJT nikoli ni pristopila, zato je vse v rokah madžarskega pravosodja. Poleg Madžarske z Evropskim javnim tožilstvom ne sodelujeta le še Danska in Irska.
V Olafu so sicer med letoma 2015 in 2024 zoper Madžarsko sprožili 87 preiskav, v 52 primerih pa so nato pristojnim organom na Madžarskem predlagali pregon. Gre torej za več kot polovico primerov. Na drugi strani so v preostalih državah članicah v istem obdobju izvedli skupno 2144 preiskav, pregon pa so predlagali v 509 primerih.
So pa v Olafu opozorili, da gre zgolj za predhodne podatke in da bi se »lahko številke v prihodnosti še povišale.«
Pri 39 letih eden najbogatejših
Morda najbolj znan primer, ki priča o slepoti madžarskega pravosodja, je primer Orbanovega zeta Istvana Tiborcza. V uradu Olaf so leta 2017 ugotovili, da je Tiborczevo podjetje Elios Innovativ na evropskem razpisu z goljufijo prišlo do 43,7 milijona evrov sredstev za namestitev javne razsvetljave.
Odredili so, da mora podjetje ta sredstva vrniti, madžarskemu pravosodju pa so predlagali kazenski pregon, a so naleteli na gluha ušesa, pristojni na Madžarskem so primer preprosto zavrgli.
Tiborcz, ki je pri 39 letih eden od najbogatejših Madžarov, je glede zadeve za FT lansko leto dejal, da je šlo za »politično motiviran« predlog Olafa in da je madžarsko tožilstvo že dvakrat ugotovilo, da ni bilo nobenih kršitev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
