Profimedia

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki so ju v dramatični operaciji z njunega doma ugrabile ameriške sile, sta se v ponedeljek na sodišču v New Yorku izrekla za nedolžna. A začetek sodnega procesa danes ni bil edini z Venezuelo povezan dogodek v tej ameriški metropoli. V New Yorku je namreč na zahtevo Venezuele potekalo tudi izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN.

Na izredni seji sta najostrejše kritike zoper ZDA pričakovano uperili predvsem Rusija in Kitajska. "Kitajska je globoko pretresena in ostro obsoja enostranska, nezakonita in tiranska dejanja ZDA proti Venezueli. ZDA brezobzirno teptajo suverenost, varnost ter legitimne pravice in interese Venezuele in dajejo prednost moči pred multilateralizmom in vojaškim ukrepom pred diplomacijo," je dejal namestnik kitajskega veleposlanika Sun Lei.

Strah pred globalnim žandarjem

Kitajska v letih vojne proti Ukrajini v Varnostnem svetu ZN ni nikoli tako ostro nastopila proti Rusiji, katere veleposlanik Vasilij Nebenzija je Američanom vrnil milo za drago za vsa leta kritik agresije.

"Dejanja ZDA v Venezueli spodbujajo neokolonializem," je dejal, obsodil oboroženo agresijo proti Venezueli v nasprotju z mednarodnim pravom in pozval Washington, naj nemudoma izpusti zakonito izvoljenega predsednika in njegovo soprogo.

Portret diktatorja

Nicolas Maduro: Od voznika avtobusa do avtoritarnega voditelja Venezuele

Člane Varnostnega sveta je pozval, naj ne opravičujejo grozljive agresije iz strahu pred globalnim žandarjem. Poudaril je, da gre Američanom za nadzor nad venezuelsko nafto. "Ne smemo dopustiti, da se ZDA razglasijo za nekakšnega vrhovnega razsodnika, ki ima edini pravico, da napade katero koli državo, označi krivce, izreče in izvrši kazni ne glede na mednarodno pravo, suverenost in nevmešavanje v notranje zadeve držav," je dejal.

ZDA: Ni vojne, le kirurška operacija

Ameriški veleposlanik Mike Waltz pa je dejal, da ne gre za vojno proti Venezueli. "Ni vojne proti Venezueli. Izvedli smo kirurško operacijo kazenskega pregona, da bi prijeli dva obtožena begunca, imenovana narkoterorista Nicolasa Madura in Celio Flores," je zagotovil. Posredovanje je primerjal z aretacijo nekdanjega panamskega predsednika Manuela Noriege leta 1989. Madura je opisal kot begunca in vodjo zlonamerne tuje teroristične organizacije, ki naj bi bila povezana z mrežami trgovanja z mamili.

Preostali previdni

Večina drugih govornikov v VS ZN je bila previdna pri izrazih obsojanja ZDA. Britanski veleposlanik James Kariuki je poudaril pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN in vladavine prava, vendar zatrdil, da Maduro ni legitimni predsednik Venezuele. Sanita Pavluta-Deslandes, veleposlanica Latvije, ki je 1. januarja v Varnostnem svetu nasledila Slovenijo, je kritizirala Madurov režim in opozorila, da je odkrito podpiral rusko agresijo proti Ukrajini.

Veleposlanica Danske Christina Markus Lassen pa je v svojem nastopu zavrnila ameriška namigovanja prevzemu Grenlandije, čeprav ZDA ni izrecno omenila. Predsednik ZDA Donald Trump ob navdušenju nad uspešno vojaško operacijo v Venezueli namreč grozi med drugim še Kubi, Kolumbiji in Grenlandiji.

Imperializem

Danska premierka: Trump misli resno, če se to zgodi, se vse ustavi

"Nedotakljivost meja ni predmet pogajanj," je dejala in zagovarjala tudi suverenost Venezuele. "Nobena država ne sme poskušati vplivati na politične izide v Venezueli z grožnjo s silo ali drugimi sredstvi, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom," je dejala.

Predstavnik napadene države, ki je zahtevala sejo Varnostnega sveta, veleposlanik Venezuele Samuel Moncada je dejal, da dejanja ZDA ne ogrožajo le njegove države, ampak tudi verodostojnost mednarodnega prava in avtoriteto ZN.

"Venezuela je bila 3. januarja žrtev nezakonitega oboroženega napada ZDA, ki niso imele nobene pravne utemeljitve in je pomenil grobo kršitev Ustanovne listine ZN, Ženevskih konvencij in načela suverene enakosti," je dejal.