»Trump je prestopil Rubikon,« kako se bodo odzvali evropski voditelji?
Evropski voditelji v Bruslju razpravljajo o aktualnem dogajanju. Že pred srečanjem je slovenski premier Robert Golob za CNN dejal, da je Evropa končno pokazala hrbtenico.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump je po svojem jedkem govoru v Davosu, po katerem je postalo jasno, da ni zmanjšal ambicij po Grenlandiji, v sredo zvečer po srednjeevropskem času presenetil z izjavo, da je generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem dosegel okvirni dogovor o Grenlandiji in da carine zoper evropske države niso več potrebne.
Trump je pred tem napovedal carine zoper osem evropskih držav, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake. Zaradi dogajanja je danes zvečer v Bruslju na sporedu tudi neformalni izredni vrh EU, ki ga je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sklical zaradi ozemeljskih zahtev Trumpa do Grenlandije ter njegove napovedi o uvedbi carin. Na vrhu bo prisoten tudi slovenski premier Robert Golob.
Ob tem je še vedno malo znanega o domnevnem okvirnem dogovoru o Grenlandiji. Trump je v sredo dejal le, da gre za rešitev, ki bo, če bo uresničena, odlična za ZDA in vse države članice Nata. Nič kaj bolj gostobeseden pa ni bil niti Rutte.
Frederiksen: Ne moremo se pogajati o suverenosti
Rutte je danes v Davosu za tiskovno agencijo Reuters med drugim dejal, da je zdaj na vodilnih poveljnikih Nata, da oblikujejo podrobnosti o dodatnih varnostnih zahtevah ZDA v arktični regiji. Izrazil je še pričakovanje, da se lahko to zgodi zelo hitro, zagotovo že letos, morda celo na začetku letošnjega leta. Nista pa s Trumpom govorila o suverenosti Danske ali izkoriščanju rudnin na Grenlandiji, je še dejal ter dodal, da se bodo zdaj o podrobnostih pogajale ZDA, Danska in Grenlandija.
Oglasila se je tudi danska premierka Mette Frederiksen, ki je dejala, da se lahko pogajajo o »vseh političnih vidikih, varnosti, vlaganjih, gospodarstvu. Ne moremo pa se pogajati o naši suverenosti.«
Kaj pomeni popoln dostop?
Zadevo je danes znova komentiral Trump, ki je ponovil, da je v sporazumu z Natom ZDA zagotovil »popoln« in »trajen« dostop do Grenlandije ter da bodo morali zavezniki iz Nata okrepiti svoje zaveze do zagotavljanja varnosti v arktični regiji. »Zdaj se pogajamo o podrobnostih, a v bistvu gre za popoln dostop,« je poudaril.
Danska premierka Frederiksen je po Trumpovih zadnjih komentarjih dejala, da situacija ostaja »zapletena in resna, a da je bil dosežen napredek,« saj da zdaj lahko končno »razpravljajo o zagotavljanju skupne varnosti v arktični regiji.«
Preoblikovanje sporazuma iz leta 1951?
Po poročanju tiskovne agencije AFP, ki se opira na neimenovan vir, seznanjen s potekom, naj bi se ZDA in Danska zdaj pogajali o preoblikovanju obrambnega sporazuma iz leta 1951, ki so ga nazadnje posodobili leta 2004 in ameriški vojski že danes omogoča skoraj popolno svobodo delovanja na Grenlandiji.«
ZDA imajo namreč v skladu s sporazumom pravico gradnje vojaških baz na otoku, ameriška vojska pa se lahko prosto premika po ozemlju, a mora o tem predhodno obvestiti tako Dansko in Grenlandijo.
Kot je za Reuters poudaril profesor z danske vojaške akademije FAK Marc Jacobsen, so imele ZDA že med hladno vojno na Grenlandiji postavljenih 17 vojaških baz in so bile precej bolj dejavne. »Tako je to mogoče že v skladu s trenutnim sporazumom.« Po mnenju Jacobsna bodo potekali »konkretni pogovori o zlati kupoli.«
Zlato kupolo je v sredinem govoru omenjal tudi Trump. Gre za obsežen sistem protiraketne obrambe po vzoru izraelske železne kupole, le da bi Trumpova zlata kupola predstavljala neprebojni ščit nad Severno Ameriko.
Danska premierka ni seznanjena s pogovori o mineralnih virih
Popoldne je nato z nekaj več podrobnostmi iz tako imenovanega dogovora o Grenlandiji postregel ameriški Bloomberg. Tudi po njihovih informacijah naj bi dogovor vključeval preoblikovanje sporazuma iz leta 1951 in okrepitev vloge Nata v arktični regiji, vključno z mednarodnimi silami Nata pod poveljstvom ZDA.
Vključeval naj bi tudi gospodarski element, vključno s pravicami rudarjenja kritičnih surovin, a naj bi glede te točke še potekala pogajanja. Na slednje se je že odzvala Frederiksen, ki je dejala, da ni seznanjena s kakšnimi pogovori o mineralnih virih.
Kaj bodo danes odločili evropski voditelji?
Po navedbah evropskih diplomatov, ki so spregovorili za Reuters, bodo voditelji držav članic EU danes tako ali drugače ponovno premislili o odnosih z ZDA, saj da je dogajanje okoli Grenlandije močno omajalo njihovo zaupanje v čezatlantsko zavezništvo.
Obenem se zavedajo, da Trumpova beseda ne pomeni ničesar, saj si lahko glede te ali one reči premisli čez noč. »Trump je prestopil Rubikon. Morda ga bo znova. Povratek v preteklo stanje ni mogoč,« je poudaril eden od diplomatov, ki je dejal še, da mora Evropska unija zdaj na številnih področjih najti alternativo za svojo odvisnost od ZDA.
Golob za CNN
Slovenski premier Golob je po poročanju STA še pred vrhom v Bruslju spregovoril za CNN. Dejal je, da je Evropa »končno pokazala nekaj hrbtenice.«
Golob za CNN: Evropa je končno pokazala nekaj hrbtenice in da lahko samo združena Evropa deluje kot vodilna sila, Slovenija pa po njegovih besedah ostaja trdno zavezana mednarodnemu redu na čelu z Združenimi narodi.
Golob je komentiral tudi govora kanadskega premierja Marka Carneyja in nemškega kanclerja Friedricha Merza na forumu v Davosu, ki sta omenjala konec obstoječega in vzpostavljanje novega svetovnega reda. Dejal je, da sam ni tako pesimističen, in da zahodni zavezniki z iskrenimi pogovori še vedno lahko najdejo skupno pot in premagajo izzive, s katerimi se soočajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
