Trump po maratonskem govoru kratko o Grenlandiji: Izvedeli boste
Ameriški predsednik Donald Trump je na dolgi novinarski konferenci obdelal številne teme, kamor ga je pač v določenem trenutku ponesla misel.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki ga v sredo pričakujejo na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, se je danes na novinarski konferenci v Beli hiši pridružil tiskovni predstavnici Karoline Leavitt.
Novinarsko konferenco je posvetil prvemu letu dni njegove nove vladavine. Novinarjem je pred nos pomolil debel snop listov domnevnih dosežkov njegove vlade. »Za nami je neverjetno obdobje,« je dejal in poudaril, da bi lahko dosežke bral »stran za stranjo in za stranjo, tukaj bi lahko stal cel teden, pa ne bi dokončal.« Trump je nato hitro izvlekel nov snop listov, na katerih so bili obrazi domnevno aretiranih v Minnesotti, ali, kot se je izrazil, »morilcev,« »zlobnežev,« »preprodajalcev drog,« med katerimi so številni »duševno moteni,« večina ali vsi pa so v ZDA nezakonito.
Za vse skupaj je po njegovih besedah kriv prejšnji predsednik Joe Biden in njegove »odprte meje.« Kazanje slik je trajalo približno 20 minut, nato se je dotaknil tragične smrti Renee Good v Minneapolisu, ki jo je sicer označil za tragično, a je hkrati njeno partnerko, ki se je prav tako pojavila na posnetkih, označil za plačano agitatorko, tako kot preostale protestnike.
Končno se je vrnil tudi na dosežke, za katere je porabil kar nekaj časa, ob tem pa ga je pogosto povleklo v to ali ono slepo ulico, iz teme na temo brez kakršnega koli veziva, ali pa nazaj na njegov boj proti migrantom. V zobeh je imel še posebej somalijsko skupnost v Minnesoti, kjer je po njegovih besedah izpuhtelo približno 19 milijonov dolarjev, ta denar pa da so »vzeli« Somalijci, ki da so v ZDA prišli kot reveži, ki nimajo nič, niti države, »Somalija ni država.« Povsem drugačna pa je Venezuela, s katero imajo zdaj »izjemne odnose.«
Posebno hvalo je prihranil za carine, ki da so v ZDA prinesle gore denarja, zato ga skrbi, kako bo glede tega perečega vprašanja odločilo vrhovno sodišče. Slednje je namreč pred odločitvijo, ali so njegove carine sploh zakonite, ker jih sprejema mimo kongresa. Trump je izrazil skrb, da bo morala država vse, kar se je v okviru carin steklo v državno blagajno, vračati. »Ne vem, kako lahko to storimo,« je dejal in dodal, da bo v tem primeru trpelo veliko ljudi.
Marsikaj je imel za povedati tudi čez Norveško, ker ni prejel Nobelove nagrade za mir, čeprav je »končal osem vonj.« Ob tem je poudaril, da ne verjame norveškemu premierju, ki je dejal, da Nobelove nagrade za mir ne podeljuje norveška vlada, temveč neodvisen Nobelov odbor. Kot je poudaril Trump, je odbor na Norveškem, oni pa so norveška vlada, »mislim, da imajo veliko vpliva.«
O Grenlandiji šele v odgovorih na novinarska vprašanja
Trumpova novinarska konferenca je trajala krepko več kot eno uro, pri čemer pa se ni dotaknil spora z Evropo, ki ga je zakuhal zaradi Grenlandije. »Ta država je bila mrtva, mi pa smo jo obudili,« je zaključil. Pozneje je na vprašanje, »kako daleč je pripravljen it v primeru Grenlandije,« odgovoril le: »Izvedeli boste.« Na dodatna vprašanja pa je pojasnil, da je treba počakati, kako se bo razpletlo, saj imajo v naslednjih dneh na to temo na sporedu veliko pogovorov. »Mislim, da se bo dobro izteklo.«
Dotaknil se je tudi zveze Nato, ki je zaradi dogajanja pred veliko preizkušnjo. »Več sem storil za Nato kot katera koli druga oseba, živa ali mrtva,« je poudaril ter dejal, da ZDA za Nato dajo ogromne količine denarja in bodo drugim državam tudi priskočile na pomoč, če jo bodo potrebovale, »a se sprašujem, ali bi tudi oni pomagali nam.« Glede Grenlandije pa je izrazil prepričanje, da se bodo nekaj zmenili. Nato je na opazko, da so Grenlandci že dejali, da ne želijo postati del ZDA, odgovoril: »Jaz z njimi še nisem govoril, potem bodo navdušeni.«
