Trump po enem letu: carine, Grenlandija in pritisk na Evropo
Med obljubami, resnico in lažmi: kakšna je računica prvega leta drugega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V ZDA danes mineva leto dni od nastopa drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa, ki je po vrnitvi v Belo hišo poskrbel za nemalo razburjenja, na novo definiral norme političnega delovanja in korenito zamajal mednarodni svetovni red. Med nedavnim govorom v Detroitu je Trump poudaril, da je "držal vse svoje obljube in še več."
Napovedal "zlato dobo Amerike"
Trump je ob svoji drugi inavguraciji 20. januarja lani napovedal "zlato dobo Amerike" ter vrsto ukrepov, med njimi izgon nezakonitih priseljencev, umik iz mednarodnih sporazumov in organizacij pod okriljem Združenih narodov, izgradnjo najmočnejše vojske na svetu ter pospešeno pridobivanje fosilnih goriv. Predstavljal se je kot predsednik miru in se angažiral v prizadevanjih za premirje v Gazi, Ukrajini in drugih konfliktih po svetu, hkrati pa odobril vojaška posredovanja v sedmih državah, vključno z Iranom in Venezuelo.
Vladal z odredbami in ukazi
Inavguraciji je sledil niz izvršnih odredb in ukazov, skupno jih je Trump v letu 2025 podpisal kar 225. Med drugim je odpravil številne politike svojega predhodnika Joeja Bidna, pomilostil svoje podpornike, ki so 6. januarja 2021 razdejali ameriški kongres, umaknil ZDA iz WHO in pariškega podnebnega sporazuma, preimenoval Mehiški zaliv v Ameriški zaliv ter ustanovil urad za vladno učinkovitost (Doge) pod vodstvom najbogatejšega Zemljana Elona Muska, ki naj bi zmanjšal stroške administracije.
Sledila so odpuščanja zveznih uslužbencev, nekaterim univerzam so bila zamrznjena proračunska sredstva, ukinjeni programi "raznolikosti, enakosti in vključevanja" (DEI), namenjeni diskriminiranim skupnostim. Številni izmed teh ukazov v postopku izpodbijanja na sodiščih, saj jih mnogi vidijo kot sporne, nezakonite ali neustavne.
Svet pretresel s carinami
Z uvedbo obsežnih vzajemnih carin je aprila pretresel svetovno gospodarstvo in zaostril trgovinsko vojno proti Kitajski, ob tem pa odtujil ZDA od mnogih tradicionalnih zaveznic. Sledila so pogajanja s številnimi državami o znižanju ali odlogu carin v zameno za investicije ali druge ukrepe v prid ZDA.
Osrednji del Trumpove agende na področju gospodarstva je definiral julija lani sprejeti vseobsegajoči zakon (One Big Beautiful Bill), ki je med drugim uvedel obsežna znižanja davkov, zlasti za najbogatejše, ter drastično zmanjšanje državnih pomoči, sredstev za zdravstveno varstvo in subvencij za čisto energijo.
Gospodarska slika ZDA glede na analizo Guardiana medtem med drugim kaže na še vedno visoko inflacijo, neenakomerno rast BDP in nestabilen trg dela, čeprav je Trump ob koncu leta 2025 razglasil "gospodarsko zmago", zagovarjal domnevne pozitivne učinke carin in se skliceval na padec cen življenjskih potrebščin, ki v resnici naraščajo.
Ko so podatki o zaposlovanju ministrstva za delo oktobra lani potopili Wall Street, se je Trump na slabo statistiko odzval tako, da je odpustil šefico statističnega oddelka ministrstva Erico McEntarfer.
Nedavno se je njegova vlada spravila tudi na predsednika centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla; ker ni želel znižati obrestnih mer po nareku Trumpa, ga zdaj preiskujejo zvezni agenti.
Epsteinova senca
Predvsem drugo polovico leta 2025 so zaznamovale polemike glede zahtev po objavi dosjejev obsojenega spolnega predatorja Jeffreyja Epsteina, ki je leta 2019 umrl v priporu, kjer se je znašel zaradi obtožb o spolnem izkoriščanju mladoletnic. Primer je postajal vse bolj odmeven zaradi Epsteinovih povezav s slavnimi in vplivnimi osebnostmi, ki naj bi v njegovi družbi sodelovale pri zlorabah, in je sprožil tako spore znotraj Trumpove vlade kot razkol med njegovimi podporniki, ki zahtevajo odgovore.
Končal tudi neobstoječe vojne
Trump se je predstavljal kot "predsednik miru" in večkrat poudaril, med drugim v septembrskem nagovoru v Generalni skupščini ZN, da je končal sedem vojn po svetu, čeprav je pri njegovem seznamu šlo bolj za začasna premirja, dvostranske dogovore brez večje vloge ZDA ali celo neobstoječe spopade, denimo med Egiptom in Etiopijo ali Kosovom in Srbijo.
Po ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura mu je opozicijska voditeljica Maria Corina Machado celo izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir, čeprav ta uradno ni prenosljiva ...
Hitro po prevzemu mandata se je Trump lotil pogajanj za končanje izraelske ofenzive v Gazi, ki se je začela 7. oktobra 2023. Februarja je sprožil val ogorčenja z napovedjo prevzema Gaze, izselitve njenih prebivalcev in nastanka "riviere Bližnjega vzhoda". Konec septembra je predstavil mirovni načrt, ki sta ga sprejeli obe strani, novembra ga je potrdil še Varnostni svet ZN. Trenutno v Gazi še vedno velja krhka prekinitev ognja, v Washingtonu pa so nedavno oznanili začetek druge faze Trumpovega načrta.
Javno okregal Zelenskega
Lotil se je tudi pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Začelo se je februarja lani z burnim srečanjem in javnim sporom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kasneje so ZDA pod Trumpom omejile pomoč Ukrajini in jo začele pogojevati z zahtevami po ukrajinskih redkih zemljah in povračilu stroškov.
Trump je po vzoru načrta za Gazo predstavil tudi načrt za konec vojne v Ukrajini, vendar njegovi pogovori in srečanja z Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je Trump gostil 15. avgusta na Aljaski, doslej niso prinesli oprijemljivih rezultatov.
V začetku leta 2026 je Trump presenetil z urgrabitvijo Madura in oholo napovedal, da bodo sedaj z Venezuelo, ki se lahko pohvali z največjimi rezervami nafte na svetu, upravljale ZDA. Svojo pozornost je zdaj preusmeril v Grenlandijo, za katero pravi, da jo bodo ZDA pridobile "tako ali drugače".
Rad je provociral tudi sosedo Kanado, češ da bo postala 51. zvezna država ZDA, nekdanjega premierja Justina Trudeauja pa označeval za guvernerja.
Evropa v civilizacijskem zatonu
Trump in podpredsednik JD Vance sta od samega začetka mandata izkazovala hladen in kritičen odnos do Evrope. Evropski voditelji so se vse leto trudili, da bi ustregli Trumpovim muham in zahtevam, kot je bila denimo junija sprejeta zaveza po zvišanju obrambnih izdatkov članic zveze Nato na pet odstotkov BDP. A Trump je kljub njihovemu laskanju in spravljivosti še naprej izkazoval prezir do Evropske unije.
Ta se je pokazal tudi v novembra sprejeti strategiji nacionalne varnosti, v kateri je Trump zapisal, da je Evropa v civilizacijskem zatonu. Eden ključnih sporov, ki se je letos znova znašel v ospredju, je tudi Trumpovo vse bolj resno izražanje namere po ameriškem prevzemu Grenlandije, kar je dodatno pretreslo odnose med ZDA in njihovimi evropskimi zavezniki.
Brutalna obravnava priseljencev
Trump je že ob začetku mandata napovedal oster boj proti nezakonitemu priseljevanju in napovedal izgon milijonov tujcev, kar se je delno tudi uresničilo. Od lanskega poletja je na ulice pod krinko boja proti kriminalu in nezakonitim priseljencem napotil vojsko, večinoma v večja mesta pod vodstvom demokratov. Predvsem Agenti Službe za priseljevanje in carine (Ice) so z agresivnim posredovanjem proti pogosto nedolžnim državljanom povzročili mnogo razburjenja v javnosti, okrepili so se protesti in kritike številnih demokratskih politikov, ki pa večinoma ostajajo zgolj pri besedah.
Odprtje Alcatraza preprečili galebi
V okviru boja proti nezakonitim priseljencem je napovedal tudi ponovno odprtje zapora na otoku Alcatraz v zalivu San Francisca, ki je sicer že več kot pol stoletja dobičkonosna turistična destinacija. Toda načrti so zaradi strogih okoljskih predpisov v Kaliforniji obsojeni na propad ali vsaj na dolgo čakanje. Alcatraz je namreč dom več zaščitenih in ogroženih vrst ptic, kot so golobi in kormorani. Poleg tega je otok vpisan v Nacionalni register zgodovinskih krajev in razglašen za spomenik nacionalnega pomena.
Kontroverzna darila
Maja je Pentagon sprejel Boeing 747-8, ki ga je Katar ponudil Trumpu, čeprav ustava ZDA prepoveduje sprejemanje daril od tujih držav brez odobritve kongresa. Letalo, vredno 400 milijonov dolarjev, bodo ZDA po napovedih Trumpa uporabljale kot uradno predsedniško letalo (Air Force One). Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da takšno darilo tuje vlade lahko povzroči tudi varnostna tveganja. Letalo naj bi zdaj predelali, stroški pa naj bi po nekaterih ocenah dosegli celo milijardo dolarjev. Kljub Trumpovim trditvam, da bo delo končano v nekaj mesecih, se lahko to zgodi šele po tem, ko bo v januarju 2029 zapustil Ovalno pisarno.
Avgusta je napovedal, da bo Beli hiši dodal 200 milijonov dolarjev vredno in 8400 kvadratnih metrov veliko plesno dvorano, izgradnjo pa naj bi financirali povsem iz zasebnih virov. Dvorana bo njegovo "darilo narodu" in bo služila za velike sprejeme, ki jih morajo sedaj zaradi pomanjkanja velikega pokritega prostora gostiti pod šotorom na južni trati Bele hiše. Prenoviti namerava tudi stranišče v Lincolnovi spalnici, ki ni po njegovem okusu. Po vzoru svoje zasebne posesti Mar-a-Lago na Floridi je povsem spremenil tudi notranje prostore Bele hiše in jim dal svoj pečat z zlato barvo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
