Trump stopil na zavoro in odpovedal carine proti evropskim državam
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zvečer na presenečenje vseh naznanil, da napovedane carine zoper evropske države niso več potrebne.
Evropski voditelji po sredinem Trumpovem govoru v Davosu niso nič bolj pomirjeni, čeprav njegovega govora neposredno niso komentirali. Trump je sicer prvič doslej javno izključil možnost vojaškega posredovanja na Grenlandiji, a je glede ambicij po prevzemu otoka ostal neomajen. Ni bilo koraka nazaj, ravno obratno, Grenlandijo zahteva, zahteva pa tudi takojšnja pogajanja o tem, kako bi se je Združene države lahko polastile.
Ljudje »si lahko ustvarijo svoje mnenje,« je glede Trumpove izjave, da ZDA ne bodo uporabile vojaške sile, za Politico dejal neimenovan evropski diplomat. Po njegovih besedah je videti, da Trump vztrajal po prevzemu Grenlandije. »Na koncu gre za to, koliko lahko zaupaš tem besedam. Mislim, da bi redki, ki so videli ta govor, izključili kakršno koli možnost.«
V četrtek zvečer bo sicer v Bruslju potekal neformalni izredni vrh EU, ki ga je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sklical zaradi ozemeljskih zahtev Trumpa do Grenlandije ter njegove napovedi o uvedbi carin za več evropskih držav, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake. Z uvedbo 10-odstotnih carin je zagrozil osmim evropskim državam, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko, Norveško, Finsko in Nizozemsko. Vrha se bo udeležil tudi slovenski premier Robert Golob.
Kot je za Politico dejal še en diplomat, je po Trumpovem govoru jasno, da je to srečanje še kako potrebno. »Vedno je koristno, da se voditelji srečajo, še posebej po tem koncu tedna.«
Trump odpovedal carine
Je pa danes zvečer po srednjeevropskem času Trump presenetil z izjavo, da je preklical uvedbo carin za evropske države. Kot je pojasnil, je z generalnim sekretarjem zveze Nato dosegel okvirni dogovor o Grenlandiji in da carine niso več potrebne.
»Na podlagi zelo produktivnega srečanja, ki sem ga imel z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem sva oblikovala okvir prihodnjega dogovora v zvezi z Grenlandijo in dejansko celotno Arktično regijo,« je zapisal na svojem družbenem omrežju. Po njegovih besedah gre za rešitev, ki bo, če bo uresničena, odlična za ZDA in vse države članice Nata.
Dodal je, da so nadaljnji pogovori glede »zlate kupole,« v primeru katere da je ključna Grenlandija, še v teku, v pogajanjih pa bodo sodelovali ameriški podpredsednik JD Vance, zunanji minister Marco Rubio in Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff.
V primeru tako imenovane zlate kupole Trump cilja na obsežen sistem protiraketne obrambe po vzoru izraelske železne kupole, le da bi njegova zlata kupola predstavljala neprebojni ščit nad Severno Ameriko.
Na Trumpovo izjavo se je odzval tudi Rutte, ki je dejal, da so njegove besede točne in da se z njimi »popolnoma strinja.« Dejal je, da je imel s Trumpom »zelo dobro srečanje.« Na dodatna vprašanja o domnevnem okvirnem dogovoru je odvrnil le, da je treba prebrati Trumpov zapis na družbenem omrežju in da bo vse jasno, saj da je na sporedu še več pogovorov.
O domnevnem okvirnem dogovoru tako zaenkrat ni jasnega še nič konkretnega. Trump je pozneje za CNN pojasnil le, da gre za dolgoročen dogovor, »neskončen« dogovor. »To je ultimativen dolgoročen dogovor, zaradi katerega bodo vsi v boljšem položaju.«
Za ameriško CNBC pa je dejal, da gre za »koncept dogovora,« s katerim so vsi zadovoljni in ki je »dogovor, kakršnega si je želel skleniti.«
O »kosu ledu« tudi tiskovna predstavnica
Sicer pa je morala za Trumpom po njegovem govoru pometati vedno zvesta tiskovna predstavnica Bele Hiše Karoline Leavitt. Trump je namreč med govorom Grenlandijo večkrat zamenjal z Islandijo, skupaj najmanj štirikrat, ob tem je Grenlandijo opisal kot »velik čudovit kos ledu, težko jo je imenovati ozemlje, gre za kos ledu.«
Leavitt je očitke o zamenjavi držav zanikala. Po njenih besedah predsednik Grenlandije ni zamenjal z Islandijo, temveč je Grenlandijo zgolj označil za »kos ledu.«
