Trump zanika, da je poslal ponudbo Iranu: "Nič jim nisem ponudil!"
Katar išče kompromis med ZDA in Iranom. Trump zanika ponudbo o omilitvi sankcij, pogajalci pa skušajo rešiti vprašanje Hormuške ožine.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Diplomatsko iskanje izhoda iz večmesečnega spopada med ZDA in Iranom se nadaljuje.
Teheran po zadnjem krogu posrednih pogovorov prek Katarja čaka na odgovor Washingtona, ameriški predsednik Donald Trump pa je medtem javno zanikal, da bi Iranu ponudil omilitev sankcij in dostop do zamrznjenega premoženja v zameno za popuščanje pri jedrskem programu.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je po ponedeljkovih pogovorih v New Yorku povedal, da so katarski posredniki predstavili nove zamisli, s katerimi bi skušali približati stališča obeh strani.
Po njegovih besedah naj bi odgovor Washingtona v Teheranu pričakovali v kratkem. Reuters poroča, da pogovori potekajo o spremenjeni različici sedemdnevnega načrta, ki ga je Iran predstavil ob robu Generalne skupščine Združenih narodov.
»Če Američani trdijo, da želijo dogovor oziroma mirno rešitev, smo jim to rešitev predstavili,« je po navedbah iranske državne tiskovne agencije IRNA dejal Aragči.
Po koncu pogovorov je zapustil New York, komunikacijo z Washingtonom pa nadaljujejo katarski posredniki.
Katar išče formulo med različnimi zahtevami
Prvotni iranski predlog je predvideval, da bi ZDA odpravile pomorsko blokado iranskih pristanišč, omilile sankcije proti izvozu iranske nafte, omogočile dostop do zamrznjenih iranskih sredstev in pristale na prekinitev sovražnosti, ki bi zajela tudi Libanon.
Iran bi nato znova omogočil promet skozi Hormuško ožino in nadaljeval pogajanja z Washingtonom o svojem jedrskem programu.
Trump je prvotni načrt v soboto javno zavrnil, vendar se pogovori s tem niso končali. Reuters navaja, da so ameriški in iranski predstavniki v ponedeljek ločeno govorili s posredniki, pogajanja pa so se preusmerila na spremenjeno različico predloga.
Associated Press ob sklicevanju na regionalne in ameriške uradnike poroča, da se strani med drugim pogajata o vrstnem redu posameznih korakov.
Po osnutku, o katerem razpravljajo posredniki, bi najprej znova vzpostavili promet skozi Hormuško ožino in odpravili ameriško pomorsko blokado, nato pa bi sledilo vprašanje sankcij.
Ameriška stran želi v dogovor vključiti tudi konkretne iranske zaveze glede jedrskega programa, med njimi dostop mednarodnih inšpektorjev. Uradniki so za AP govorili pod pogojem anonimnosti.
Trump zanika, da bi Iranu karkoli ponudil
Dodatno negotovost je povzročilo poročanje ameriškega portala Axios.
Ta je ob sklicevanju na ameriške uradnike objavil, da je Trump pripravljen Iranu ponuditi omilitev gospodarskih sankcij in sprostitev dela zamrznjenega iranskega premoženja, če bi Teheran sprejel konkretne ukrepe glede jedrskega programa.
Axios je poročal tudi, da ameriški uradniki dosedanje posredne pogovore ocenjujejo kot pozitivne in konstruktivne, vendar opozarjajo na velike razlike med stranema.
Trump je poročanje še isti dan odločno zanikal. »Nič jim nisem ponudil!« je zapisal na družbenem omrežju Truth Social in od Axiosa zahteval umik zgodbe.
Tu ostaja očitno neskladje med javno izjavo predsednika in informacijami, ki jih ameriški mediji dobivajo od predstavnikov njegove administracije. Podobne informacije kot Axios je objavil tudi Associated Press.
Ameriški uradnik je agenciji povedal, da bi Washington ob konkretnem napredku pri jedrskem vprašanju lahko pristal na omilitev sankcij in sprostitev dela zamrznjenega iranskega denarja. AP poudarja, da so vsi uradniki o pogajanjih govorili anonimno.
Ključno vprašanje je, kdo bo prvi popustil
Iz doslej objavljenih informacij izhaja, da glavni spor ni več zgolj vprašanje, ali se bosta strani pogajali. Washington in Teheran se razhajata predvsem glede tega, kaj mora priti najprej.
Iran zahteva odpravo gospodarskega in vojaškega pritiska pred ponovnim odprtjem Hormuške ožine. Ameriška administracija pa vztraja, da mora biti jedrsko vprašanje del vsakega širšega dogovora.
Ameriški uradnik je za Axios dejal, da strani ostajata narazen predvsem pri časovnici obveznosti in vprašanju, kdo mora narediti prvi korak.
Teheran obenem zavrača možnost, da bi se odpovedal svojim temeljnim stališčem glede jedrskega programa.
Reuters je prejšnji teden poročal, da Iran ni pripravljen sprejeti ameriške zahteve po popolni ustavitvi bogatenja urana ali odvozu vsega visoko obogatenega urana iz države, čeprav dopušča nadaljevanje pogajanj.
Hormuška ožina ostaja gospodarski vzvod
Jedro pogajanj ima posledice precej zunaj Irana in ZDA. Hormuška ožina je ena najpomembnejših energetskih prometnih poti na svetu.
Po podatkih ameriške Uprave za energetske informacije EIA je v prvi polovici leta 2025 skozi ožino dnevno potovalo približno 20,9 milijona sodov nafte in drugih tekočih naftnih proizvodov. To je ustrezalo približno petini svetovne porabe.
Alternativne poti ne morejo nadomestiti celotnega prometa skozi ožino. EIA ocenjuje, da bi glavna naftovoda Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov skupaj lahko mimo Hormuza preusmerila približno 4,7 milijona sodov na dan. Zato že omejevanje prometa skozi ožino neposredno vpliva na svetovne energetske trge.
Ameriška vlada trdi, da je v zadnjih mesecih postopoma povečala količino komercialnega prometa skozi območje.
Bela hiša je konec avgusta navajala, da je pod ameriško zaščito skozi ožino prešlo skoraj 1500 komercialnih ladij s skupno približno 750 milijoni sodov surove nafte. Gre za podatke ameriške administracije, ki jih Iran politično in pravno izpodbija.
Guterres poziva k nadaljevanju diplomacije
Aragči se je v ponedeljek v New Yorku sestal tudi z generalnim sekretarjem ZN Antóniem Guterresem. Po navedbah njegovega urada je Guterres pozdravil diplomatska prizadevanja zadnjih dni in obe strani pozval, naj nadaljujeta pogovore.
Guterres že več mesecev opozarja, da mora biti ponovno vzpostavljena svoboda plovbe skozi Hormuško ožino. Združeni narodi poudarjajo, da imajo motnje na tej poti posledice za cene energije, hrane in drugega blaga daleč zunaj Bližnjega vzhoda.
V enem od svojih zadnjih nastopov o pomorski varnosti je Guterres dejal, da je promet skozi Hormuško ožino zaradi konflikta skoraj zastal, ter ponovno pozval k spoštovanju mednarodnega prava in svobode plovbe.
Za zdaj tako ni jasno, ali so novi katarski predlogi dovolj, da bi premostili razlike. Diplomatski kanal ostaja odprt, vendar obe strani hkrati vztrajata pri pogojih, ki jih druga stran doslej ni bila pripravljena v celoti sprejeti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
