Profimedia

• Preobrat: Trump napovedal zamrznitev carin za večino držav

Njegov ukrep je začel veljati takoj, takoj pa so se odzvali tudi vlagatelji, ki so lahko včeraj zvečer poslovali le na ameriških borzah, saj so se azijske in evropske borze že zaprle. Newyorški borzni indeksi, ki so v zadnjem tednu utrpeli velike izgube, so takoj po Trumpovi napovedi poleteli navzgor.

Kaj je v resnici botrovalo Trumpovi odločitvi, ve samo on. Če gre verjeti besedam ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta, je bil v resnici takšen načrt. Dejal je, da je bila zamrznitev carin del Trumpove dolgoročne strategije, velikega načrta, da bi države spodbudil k pogajanjem. Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je po Trumpovi najavi pojasnjevala, da je vse skupaj »pogajalska taktika.« Zavrnila je tudi očitke, da so ali bodo carine druge države porinile v naročje Kitajske in . »Dejansko smo opazili nasprotni učinek. Cel svet kliče ZDA, ne Kitajske, ker potrebujejo naše trge, naše potrošnike in našega predsednika v ovalni pisarni, da z njimi govori.«

Znova spogledovanje s Kitajsko

A je realnost drugačna. Kot je včeraj poročal ameriški časnik The New York Times, je zaradi kaosa, ki ga je Trump povzročil s svojimi akrobacijami okoli carin, Kitajska za številna podjetja postala še bolj privlačen dom, kar je ravno nasprotno od tistega, kar so si v Trumpovi administraciji želeli. Trump je namreč že v svojem prvem mandatu izdatno ocarinil kitajsko blago, a je tokrat za spremembo visoke carine uvedel tudi za blago in drugih azijskih držav, v katerih so med takratno trgovinsko vojno zatočišče našla številna podjetja, ki so želela še naprej kovati dobičke v ZDA.

• Trgovinska vojna: tonejo Nike, Louis Vuitton in drugi modni giganti

Podjetja so svoje proizvodnje preselile v Vietnam, Kambodžo ali Indijo. Ameriški Nike je denimo v letu 2024 kar približno 50 odstotkov svoje obutve izdelal v Vietnamu, švicarski On celo 90 odstotkov. Zdaj je motiv za razvejanje proizvodnje izpuhtel, podjetja pa so ocenila, da Kitajska vendarle ponuja bolj stabilno okolje, v katerem so v preteklosti še stkali vezi z dobavitelji. Tudi tista podjetja, ki v viharju prejšnjega Trumpovega mandata ali v času vladavine Joeja Bidna proizvodnje niso selile iz Kitajske, pa so po poročanju časnika zaradi turbulenc in nejasnosti glede Trumpove dolgoročne strategije zdaj še manj pripravljena za ta korak.

Pravila igre se spreminjajo iz dneva v dan

»Obstati na Kitajskem in uspešno poslovati na Kitajskem je zdaj strategija vsakega,« je za časnik potrdil Travis Luther, ustanovitelj podjetja MOSO Pillow iz ameriškega Denverja, ki iz bambusovih vlaken izdeluje rjuhe. Po njegovih besedah podobno mislijo tudi drugi. Njihove misli so usmerjene v iskanje načinov za znižanje stroškov in razvoj novih proizvodov, ne pa v to, da bi iskali nove poslovne partnerje drugje ali celo selili proizvodnjo. Še najmanj v ZDA. Luther ocenjuje, da bi ga vzpostavitev proizvodnje v ZDA stala najmanj šest milijonov dolarjev, saj bi moral med drugim poskrbeti za nasad bambusa, v letih, ko bi čakal, da zraste, pa bi moral uvažati kitajska bambusova vlakna, za katera bi veljale carine.

Selitev proizvodnje, kot si jo želi Trump, je dolgotrajen in drag proces, za kaj takega pa so razmere trenutno preveč nejasne, meglene. V teh razmerah je nemogoče sprejeti kakšne dolgoročne odločitve o selitvi iz Kitajske, pa je za časnik dejal drug visoki uradnik v eni od večjih mednarodnih družb. »Pravila igre se spreminjajo iz dneva v dan.«

Sarah Massie, ki s svojim svetovalnim podjetjem ameriškim družbam svetuje na področju zunanje trgovine, je ob tem poudarila, da ljudje, ko so carine visoke za vse države, raje ohranjajo status quo. »V svetu proizvodnje je status quo Kitajska.«

Carinskega viharja sicer še ni konec, Trump je napovedane carine le začasno zamrznil, za države pa odslej veljajo 10-odstotne vzajemne carine. Ob dejstvu, da je Trump še včeraj, preden je presenetil s preobratom, napovedal tudi carine za farmacevtske izdelke, pa je 90 dni zelo kratek čas, lahko traja tudi samo eno noč.