Jure Kljajić

Da je to področje zapostavljeno, bi moralo biti med prednostnimi nalogami vladajočih, je pokazal minuli teden, ko je javnost vznemirilo vabilo na roditeljski sestanek v žalski osnovni šoli, ki je bilo napisano ne le v slovenščini, ampak tudi v albanščini. »Če bomo popuščali pri znanju slovenskega jezika in poznavanju kulture, Slovenije ne bo več,« ob tem opozarjajo v Novi Sloveniji.

Zadnji čas za sistemske ukrepe

Vabilo na roditeljski sestanek je le vrh ledene gore spodletele priseljenske politike in vključevanja tujcev v slovensko družbo. V pričakovanju takojšnjih podpornih in sistemskih ukrepov je NSi zahtevala nujno sejo odborov za izobraževanje in za notranje zadeve. V stranki pričakujejo zakonodajne ukrepe, ki bodo spodbudili in motivirali tujce za vključevanje v slovensko družbo. Vabilo je namreč simptom zavračanja učinkovitih ukrepov, kakršne je predlagala NSi, ter potrjevanja škodljivih zakonskih sprememb na področju priseljevanja pod vlado Roberta Goloba. Spomnimo, da je koalicija Svobode, Socialnih demokratov in Levice v zakonu o tujcih znižala zahtevano znanje slovenščine za tujce zgolj na tako imenovano preživetveno raven.

Šole nosijo breme spodletele priseljenske politike

»Razumemo, da so se učiteljice in ravnateljica poskušale znajti na svoj način, ampak to je napačna pot,« je glede žalskega primera dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek. Zaradi razširjenosti problematike je NSi že pred časom predlagala uvedbo jezikovnih pripravljalnic v osnovne šole, v katerih bi se otroci tujci intenzivno učili slovenskega jezika. Šele ko bi usvojili potrebno znanje slovenščine, bi se lahko priključili rednemu pouku. Do tedaj bi ob pripravljalnicah lahko obiskovali denimo interesne dejavnosti in pouk športa, likovne umetnosti in podobno. S tem bi poskrbeli za socializacijo otrok, ki je ob prihodu v novo okolje tako zelo potrebna.

Koalicija je zakon zavrnila in šole prepustila samim sebi. Smernice ne zadostujejo, šole v veliko primerih nimajo zadostnih zmogljivosti, da bi lahko celovito poskrbele za priseljenske otroke in njihove družine. Priseljenski otroci se tako še vedno težko vključujejo v pouk, njihovi starši pa v delo šole. »To je slabo za učitelje, ravnatelje, priseljenske družine in ne nazadnje za vse slovenske otroke,« je poudarila Iva Dimic, poslanka NSi.

Brez jezika ni naroda

»Zavedati se moramo, da je slovenski jezik temelj naše suverenosti in naše državnosti. Če bomo slovenščino začeli opuščati in nadomeščati z drugimi jeziki, smo le še korak stran od razgradnje naše države. Brez jezika ni naroda!« je opozorila NSi o spodleteli integraciji tujcev utemeljil Reberšek. Priseljevanje je dejstvo, integracija tujcev pa nujna za življenje v sožitju in medsebojnem spoštovanju.