Naše banke plačujejo nizke obresti in imajo najvišje marže v evroobmočju
Slovenske banke imajo najvišjo neto obrestno maržo v evrskem območju. Medtem številna gospodinjstva plačujejo za limit, čeprav imajo prihranke.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na enem računu tisoč evrov prihrankov, na drugem prav toliko minusa. Za privarčevani denar banka plačuje zanemarljive obresti, za uporabo limita pa jih redno zaračunava. Gospodinjstvo tako za dostop do izposojenega denarja plačuje, čeprav ima na drugi strani lastna sredstva.
To na videz nelogično ravnanje ni redkost, omejena na posamezne primere. Banka Slovenije je v oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti objavila analizo, po kateri je imelo leta 2023 kar 4,7 odstotka slovenskih gospodinjstev hkrati bančne vloge in negativno stanje na transakcijskem računu.
Podatek razkriva zanimivo protislovje slovenskega bančnega sistema, v katerem je denar gospodinjstev za banke razmeroma poceni, za komitente, ki si ga izposojajo, pa je lahko zelo drag.
Skoraj polovica uporabnikov limita ima tudi prihranke
Analiza temelji na anketi o financah in porabi gospodinjstev iz leta 2023, v kateri je sodelovalo 1987 slovenskih gospodinjstev. Negativno stanje na računu jih je imelo 9,1 odstotka, bančne vloge pa 86,3 odstotka.
Med uporabniki limita jih je približno polovica hkrati imela tudi prihranke. Ko so raziskovalci upoštevali samo gospodinjstva z več kot 500 evri vlog in več kot 500 evri prekoračitve, je bilo takšnih 1,6 odstotka vseh gospodinjstev.
Vendar je pri razumevanju teh številk pomembna še ena ugotovitev. Le četrtina vseh uporabnikov limita ima dovolj bančnih vlog, da bi z njimi lahko v celoti poravnala negativno stanje.
Pri nekaterih je torej uporaba limita lahko zavestna odločitev, pri drugih posledica pomanjkanja denarja. Nekdo lahko ohranja prihranke kot varnostno rezervo, medtem ko za tekoče izdatke uporablja limit. Drugemu prihranki preprosto ne zadoščajo za poplačilo obveznosti.
V obeh primerih pa se zastavlja isto vprašanje. Koliko gospodinjstvo za takšno razporeditev svojega denarja plačuje banki?
Za tisoč evrov prihrankov manj kot evro, za enak minus sto evrov
Razlika med obrestmi pokaže, zakaj je lahko hkratno varčevanje in zadolževanje drago.
Po podatkih Banke Slovenije so bile junija 2026 povprečne obrestne mere za vloge gospodinjstev na vpogled nižje od 0,1 odstotka. Tisoč evrov na takšnem računu bi ob nespremenjeni letni obrestni meri prineslo manj kot evro obresti.
Če bi gospodinjstvo enak znesek vse leto uporabljalo prek limita z desetodstotno letno obrestno mero, bi plačalo približno sto evrov obresti. Gre za ponazoritveni izračun brez morebitnih dodatnih bančnih stroškov, dejanske obrestne mere pa se med bankami razlikujejo.
Razlika je še posebej očitna pri gospodinjstvih, ki imajo dovolj razpoložljivih prihrankov za poplačilo limita. Če se kljub temu odločijo ohraniti prihranke, jih lahko takšna odločitev stane bistveno več, kot z varčevanjem zaslužijo.
Slovenske banke sicer tudi za vezane prihranke ponujajo razmeroma nizke obresti. Junija so nove kratkoročno vezane vloge gospodinjstev v povprečju obrestovale po 0,7 odstotka, medtem ko je povprečje evrskega območja znašalo dva odstotka.
Slovenske banke imajo največjo neto obrestno maržo v evrskem območju
Razlika med poceni financiranjem in prihodki iz posojil je pomembna tudi za razumevanje poslovanja slovenskih bank.
Banka Slovenije ugotavlja, da je neto obrestna marža slovenskega bančnega sistema leta 2025 znašala 2,80 odstotka, kar je največ med državami evrskega območja. V primerjavi z bankami podobne velikosti v evrskem območju je bila višja za 0,86 odstotne točke.
Neto obrestna marža pokaže razliko med obrestnimi prihodki in odhodki bank glede na njihovo obrestovano premoženje. Na njeno višino vplivajo različni dejavniki, pomembno prednost slovenskih bank pa predstavljajo prav nizki stroški financiranja.
Slovenska gospodinjstva so imela junija 2026 v bankah 30,1 milijarde evrov vlog. Kar 87,2 odstotka jih je bilo na vpogled, kjer so obresti praviloma najnižje.
Za banke to pomeni obsežen vir sredstev, ki jih pridobivajo z majhnimi obrestnimi izdatki. Za varčevalce pa denar, ki jim kljub razmeroma visoki inflaciji in številnim drugim možnostim varčevanja pogosto prinaša zanemarljiv donos.
Takšno razmerje je eden od razlogov, da slovenske banke že več let dosegajo nadpovprečno visoke obrestne marže. Medtem ko so obresti za številne bančne komitente strošek, so za banke pomemben vir prihodkov.
Za premožnejše odločitev, za revnejše lahko past
Posebej zanimiva je ugotovitev, da hkratno varčevanje in uporaba limita nista značilna predvsem za najrevnejša gospodinjstva.
Pojav je celo pogostejši pri gospodinjstvih z višjimi dohodki. Med pari je imelo hkrati bančne vloge in negativno stanje 6,1 odstotka gospodinjstev, med posamezniki pa 2,6 odstotka.
Za premožnejše je ohranjanje prihrankov ob začasni uporabi limita lahko način upravljanja denarja. Povsem drugače je pri gospodinjstvih, ki se negativnega stanja zaradi nizkih prihodkov ne morejo rešiti.
Med uporabniki limita iz desetine gospodinjstev z najnižjimi dohodki jih kar 55 odstotkov svojega minusa ne bi moglo poplačati niti z enim mesečnim bruto dohodkom. Med uporabniki iz najvišjega dohodkovnega razreda takšnih primerov ni bilo.
Analiza ugotavlja tudi, da je hkratno imetništvo prihrankov in limita pogostejše pri bolj zadolženih gospodinjstvih. Med tistimi, ki za odplačevanje dolgov namenijo manj kot petino dohodka, znaša delež 3,7 odstotka. Pri gospodinjstvih, ki za dolgove namenijo od 40 do 50 odstotkov prihodkov, naraste na 18,7 odstotka.
Razlika je bistvena. Premožnejše gospodinjstvo lahko izbira med porabo prihrankov in uporabo limita, medtem ko ima gospodinjstvo z nižjimi prihodki pogosto precej manj možnosti. Obresti mu zato predstavljajo dodatno breme, ki zmanjšuje že tako omejena razpoložljiva sredstva.
Banke stroške obračunavajo, kdo pa komitente nanje opozarja?
Banka Slovenije v poročilu opozarja, da lahko hkratno varčevanje in zadolževanje gospodinjstvom povzroča nezanemarljive stroške. Med možnimi izboljšavami omenja preglednejše obveščanje o obrestnih razlikah, samodejna opozorila in rešitve, ki bi presežna sredstva na računih uporabile za zmanjševanje dolga.
Takšni predlogi odpirajo pomembno vprašanje odgovornosti bank do njihovih strank.
Če lahko banka komitentu v trenutku obračuna obresti za negativno stanje, bi ga lahko tudi opozorila, da ima na drugem računu sredstva, s katerimi bi stroške zmanjšal. Pri tem se seveda pojavi vprašanje, koliko je banka motivirana spodbujati ravnanje, zaradi katerega bi izgubila del obrestnih prihodkov.
Prav tu nastane konflikt med poslovnim interesom banke in finančnim interesom komitenta. Banka ustvarja prihodke z obrestovanjem posojenega denarja, komitent pa želi stroške izposojanja čim bolj omejiti.
Oktobrska analiza zato odpira širše vprašanje od samega ravnanja gospodinjstev. V državi, kjer banke za velik del prihrankov prebivalstva ne plačujejo skoraj nič, hkrati pa dosegajo najvišjo neto obrestno maržo v evrskem območju, je pomembno tudi, kako pregledno so predstavljeni stroški zadolževanja.
Za gospodinjstvo je lahko ohranjanje prihrankov ob uporabi limita draga odločitev. Za banko pa je razlika med nizkimi obrestmi na vloge in visokimi obrestmi za izposojeni denar del njenega poslovnega modela. Prav zato vprašanje ni zgolj, zakaj ljudje plačujejo obresti, čeprav imajo prihranke, ampak tudi, kdo ima največ koristi od tega, da to počnejo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
