Profimedia

Volkswagnova najsodobnejša tovarna v Zwickauu je nekoč simbolizirala svetlo prihodnost nemške industrije. Danes predstavlja priložnost za skrajno desnico, ki izkorišča nezadovoljstvo delavcev zaradi odpuščanj. Stranka se poskuša prebiti tudi v tradicionalno leve sindikate, kot sta IG Metall in Ver.di, poroča portal Politico.

Nov zagon sporočilom stranke daje pretres v nemškem avtomobilskem sektorju. Volkswagen je namreč decembra sklenil dogovor z zaposlenimi o ukinitvi 35.000 delovnih mest v petih letih, s tem namerava družba preprečiti še večje reze. Skrajno desni sindikat Zentrum, ki ga je celo stranka AfD do nedavna označevala za preradikalnega in nezdružljivega s svojo politiko, za odpuščanja in upad proizvodnje krivi prehod na električna vozila.

Tudi AfD je v predvolilni kampanji odločno nastopila proti zelenim politika in se zavzela za ohranitev motorjev z notranjim zgorevanjem in za uvoz poceni ruskega plina, je spomnil Politico. Stranka skuša zdaj prodreti v polje, ki ga tradicionalno zasedajo levi sindikati. Eden od načinov pa je tudi sodelovanje s sindikatom Zentrum, ustanovitelj katerega je bil nekoč član neonacistične glasbene skupine.

"Politična hegemonija je utemeljena na kulturni hegemoniji, in te nikoli ne bomo dosegli samo preko parlamentarne poti," je leta 2022 med zagovorom vključevanja Zentruma in drugih "ljudskih gibanj" dejal vodja AfD v Turingiji Björn Höcke.

Nemčija se sicer sooča z drugim letom gospodarskega krčenja, z visokimi cenami energije in zmanjšanjem izvoza. Mnogi delavci za to krivijo socialdemokratsko vlado Olafa Scholza.

Na volitvah 23. februarja lahko AfD močno pridobi med delavci, javnomnenjske raziskave pa ji kažejo celo drugo mesto na volitvah, takoj za konzervativci. Če bi bile zvezne volitve jutri bi socialdemokrati zasedli šele tretje mesto.