Profimedia

Ukrajinca so ponoči aretirali v bližini Riminija na podlagi evropskega naloga za prijetje in naj bi ga kmalu izročili Nemčiji. Po navedbah nemškega tožilstva naj bi moški pripadal skupini, ki je v bližini danskega otoka Bornholm v Baltskem morju namestila eksplozivna telesa na plinovodih Severni tok 1 in 2.

Moški, ki so ga identificirali kot Serhija K., je bil domnevno eden od koordinatorjev operacije, je sporočilo nemško tožilstvo. Obtožen je povzročitve eksplozije, uničenja ključne infrastrukture in sabotaže.

Po navedbah tožilcev so saboterji uporabili jadrnico, ki je izplula iz nemškega pristanišča Rostock, najeto prek posrednikov z uporabo ponarejenih osebnih dokumentov.

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra 2022 potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da so puščanje povzročile podvodne eksplozije. Švedska je med preiskavo našla sledi eksploziva in potrdila, da so bile eksplozije namerna dejanja.

Napad, ki je bil izveden sredi evropske energetske krize po začetku ruske invazije na Ukrajino, je sprožil številna ugibanja in obtožbe glede odgovornosti za sabotažo.

Ukrajina je za sabotažo krivila Rusijo, ta je krivdo večkrat pripisala Zahodu. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je avgusta lani izrazil prepričanje, da so sabotažo naročile ZDA. Časnik Wall Street Journal je med tem lani poročal, da naj bi operacijo na dnu Baltskega morja najprej odobril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki jo je nato poskusil preklicati, vendar neuspešno. V Kijevu so navedbe odločno zavrnili kot "popoln nesmisel".