Trump: Sporazum z Iranom še ni v celoti izpogajan. Kaj vemo do zdaj?
Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sporazum z Iranom še ni v celoti izpogajan. Kaj vemo do zdaj?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Teheran in Washington naj bi bila blizu dogovora, ki bi zdajšnje premirje po tednih spopadov spremenil v trajnejši sporazum. Obe strani govorita o sporazumu o soglasju, ki bi določil načrt za reševanje odprtih vprašanj, a dokončnega dogovora še ni na vidiku.
Po poročanju Axiosa in CBS naj bi bilo tako še nekaj dni. Visoki uradnik ameriške administracije je za Axios povedal, da morajo pogajalci uskladiti še več podrobnosti, iranska stran pa naj bi odločitve sprejemala počasi. Po njegovih besedah bi lahko minilo še nekaj dni, preden bo sporazum prestal vse potrebne postopke in dobil dokončno potrditev.
Ključna ideja sporazuma je, da bi ustavil spopade. To bi koristilo obema stranema – ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu pred letošnjimi volitvami in Iranu, ki se sooča z gospodarsko krizo.
Po pisanju tujih medijev naj bi sporazum predvideval postopno ponovno odprtje Hormuške ožine in konec ameriške blokade iranskih pristanišč. Nato bi sledila pogajanja o drugih spornih vprašanjih, predvsem o iranskem jedrskem programu. Iranski mediji pa opozarjajo, da med stranema ostajajo razhajanja glede nekaterih določil sporazuma.
Hormuška ožina ostaja občutljivo vprašanje
Trump je sporočil, da bi se ključna pomorska pot skozi Hormuško ožino po dogovoru ponovno odprla. Iranski mediji medtem poudarjajo, da bo Iran nadzor nad območjem ohranil. V 30 dneh naj bi se promet ladij vrnil na raven pred vojno.
Iran zahteva tudi odpravo ameriške blokade svojih pristanišč, vendar Washington vztraja, da bodo omejitve ostale v veljavi, dokler ne bo dosežen in podpisan končni sporazum.
Po poročanju CNN naj bi Iran v morebitnem sporazumu pristal, da ne bo razvijal jedrskega orožja. Prav tako naj bi začasno ustavil bogatenje urana in začel pogovore o usodi zalog visoko obogatenega urana. V Teheranu poudarjajo, da se bodo o jedrskih vprašanjih pripravljeni pogajati šele po sklenitvi sporazuma o koncu vojne. Iranski mediji sicer zanikajo, da bi država že pristala na predajo zalog urana ali zaprtje jedrskih objektov.
Iran želi dostop do zamrznjenega denarja
Iran zahteva tudi sprostitev več milijard dolarjev sredstev, ki so zaradi sankcij zamrznjena v tujih bankah. Po navedbah iranskih virov brez tega ne bo dogovora. Ameriški uradniki pa odgovarjajo, da bo do sprostitve sredstev prišlo šele po popolnem odprtju Hormuške ožine.
Sankcije in raketni program
Iran želi odpravo sankcij, ki močno obremenjujejo njegovo gospodarstvo. O tem naj bi se podrobneje pogajali šele po podpisu memoranduma. Po ocenah Teherana bi odprava sankcij na prodajo nafte državi v dveh mesecih prinesla skoraj 10 milijard dolarjev prihodkov (85 milijard evrov), piše CNN.
V ozadju ostaja tudi vprašanje iranskega raketnega programa. ZDA so med konfliktom zahtevale uničenje iranskih balističnih raket dolgega dosega, vendar se to vprašanje v zadnjih tednih manj omenja.
Negotova tudi situacija v Libanonu
Ni še jasno, ali bo sporazum zajel tudi konflikt med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu. Iran naj bi si prizadeval za konec spopadov na vseh frontah, medtem ko Izrael vztraja pri pravici do vojaškega ukrepanja tudi v Libanonu.
Iran sicer sporoča, da si želi "poštenega in uravnoteženega dogovora", pri čemer naj bi bil glavni cilj trajen konec vojne na Bližnjem vzhodu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
