Napeto v Belfastu: katoličani in protestanti si na ulici zrejo iz oči v oči
Po kontroverzni odločitvi severnoirskega višjega sodišča bi se moral v nedeljo v Belfastu odviti kontroverzni shod protestantov, a so jim napenjanje mišič preprečili katoliški prebivalci.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Belfastu in tudi drugod po Severni Irski vsako leto potekajo pohodi protestantov iz reda oranovcev, tako imenovanega oranžnega reda. S pohodi se spominjajo zmage protestantskega kralja Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. v bitki pri Boyni davnega leta 1690. Če člani reda nenehno trdijo, da je shod njihova ustavna pravica, pa na drugi strani katoliki vseskozi opozarjajo, da ne gre za nič drugega kot ustrahovanje prebivalcev.
Ti shodi, ki se odvijajo letno, pogosto privedejo do izgredov, a je oziroma bi imel današnji še dodatno težo, saj so se člani reda namenili po poti, po kateri več desetletij niso smeli in ki je bila v nekih drugih časih prizorišče hudega medverskega nasilja. Namenili so se v katoliški del Belfasta, saj je višje sodišče v Belfastu pred dnevi odpravilo prepoved pohoda po tej poti, ki je veljala skoraj 30 let.
Prepoved je v veljavo stopila leta 1998, torej istega leta, ko je bil podpisan sloviti sporazum iz Belfasta oziroma velikonočni sporazum, ki je zaprl krvavo poglavje v severnoirski in britanski zgodovini. Končalo se je 30-letno obdobje politično-verskega nasilja, v katerem je umrlo več kot 3500 ljudi, še 50.000 pa jih je bilo ranjenih.
Protestniki preprečujejo shod
Sodišče je v petek dovolilo izvedbo manjšega shoda po tej poti. Shoda z začetkom ob 8. uri zjutraj bi se lahko udeležilo vsega 35 ljudi, a na koncu člani reda niso paradirali po katoliški ulici Garvaghy Road. Zjutraj se je tam sicer zbrala manjša skupina članov oranžnega reda, odetih v tradicionalne uniforme z oranžnimi lentami in črnimi klobuki, a so morali s pohodom počakati. Kot je za BBC pojasnil eden od prisotnih, bodo počakali na policijo, da jim sporoči, kdaj se vse skupaj lahko začne.
Na ulici jih je namreč pričakala množica protestnikov in jim zaprla pot. Med protestniki sta bila poleg katoliških prebivalcev Belfasta tudi severnoirska premierka iz stranke Sinn Fein Michelle O'Neill in predsednica stranke Mary Lou McDonald. Protestniki so se zbrali že ponoči, potem ko je sodišče zavrnilo poziv prebivalcev k prepovedi shoda.
»To je norost. To je dejansko primitivno ravnanje za vsako skupnost v letu 2026. To je nedopustno,« je bila jasna McDonald. Oglasil se je tudi britanski premier Andy Burnham, ki je obe strani pozval k pomiritvi strasti. Oglasili so se tudi v irski vladi, kjer so navedli, da so nad situacijo »zelo zaskrbljeni« in da se želijo v prvi vrsti izogniti, da bi se vrnili spori iz preteklosti.
Vsi čakajo, situacija ostaja napeta
Prisotni so tudi predsednik protestantske Demokratične unionistične stranke (DUP) Gavin Robinson in drugi člani te stranke, ki seveda podpirajo pripadnike oranžnega reda. Robinson je O'Neill in protestnike obtožil kršenja zakonodaje.
Do popoldanskih ur shod še ni stekel, a na svojih položajih ostajajo tako protestniki kot udeleženci shoda in njihovi podporniki. V velikem številu je prisotna tudi policija, ki je do protestnikov poslala pogajalce, a se po poročanju britanskih medijev stvari niso premaknile z mrtve točke.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
