Pekel na Zemlji: hrane in zdravil ni, denar je tam praktično neuporaben
V ukrajinskem mestu Oleški, ki je pod rusko okupacijo, že več mesecev vladajo katastrofalne razmere. Veliki humanitarni krizi, ki se odvija v mestu, ni videti konca.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prebivalci mesta Oleški v ukrajinski regiji Herson, ki so po ruski okupaciji ostali ujeti v razdejanih zgradbah in navzkrižju ognja, naj bi bili brez elektrike in zdravil, po nekaterih poročilih pa že od maja tja ni bila dostavljena nobena pošiljka hrane.
Ruske sile so Oleški, ki je trenutno ujet med reko Dneper na severu in položaje ruske vojske na južni strani reke, zavzele že na začetku invazije leta 2022. Pred vojno je v njem prebivalo približno 24.000 prebivalcev, po ocenah ukrajinskih oblasti pa je zdaj v mestu in okolici še vedno približno 6000 ljudi, tudi približno 200 otrok. Območje severno od Dnepra obvladujejo ukrajinske sile, mesto se tako nahaja na prvi bojni liniji.
Poročila, ki v zadnjih dnevih in tednih prihajajo z območja, so strašljiva. Ob velikem pomanjkanju hrane naj bi številni trpeli zaradi podhranjenosti, zdravstvene oskrbe skorajda ni, prav tako ne elektrike in zdravil. Pojavljajo se celo poročila, da naj bi se nekatere družine ob nenehnem bombardiranju zatekle k temu, da jedo kar najdejo užitnega rastlinja, tudi plevel z vrta in celo pse. V zadnjih mesecih so bili neuspešni vsi poskusi, da bi tja dostavili najnujnejše potrebščine, tudi hrano.
Glede zadeve so se pred dnevi oglasili tudi v Kremlju, kjer so potrdili, da v mestu vlada »kritična situacija« in da obstajajo »težave z dobavo hrane in zdravil,« a da jih »ruska vojska rešuje.« V Kremlju so za situacijo okrivili Kijev, medtem ko v Kijevu Moskvo pozivajo, naj omogoči vzpostavitev humanitarnega koridorja in evakuacijo ujetih prebivalcev.
Evropski komisar pozval k lokalni prekinitvi ognja
K nujni rešitvi situacije je v petek pozval komisar EU za človekove pravice Michael O'Flaherty, ki je nad razmerami izrazil močno zaskrbljenost. »Civilisti, vključno s otroki, so ujeti brez zadostne hrane, zdravil, oskrbe, tekoče vode in elektrike. Poročila kažejo, da so izpostavljeni visokemu tveganju smrti.«
O'Flaherty je poudaril, da je v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom za zagotavljanje hrane, zdravil in humanitarne pomoči kot okupator odgovorna Rusija. »Pozivam k takojšnji lokalni prekinitvi ognja, zagotovitvi neoviranega humanitarnega dostopa in varni evakuaciji civilistov,« je poudaril.
Oba poskusa neuspešna, žrtve med prostovoljci in prebivalci
Trenutne razmere je v soboto za neodvisni ruski portal The Insider opisala ukrajinska novinarka Olena Hnitetska, ki živi v Hersonu in ostaja v stiku z ujetimi prebivalci. Hnitetska je potrdila, da so prebivalci zadnjo pomoč prejeli konec maja letos, po tem pa so prostovoljci poskušali še dvakrat, junija in septembra, a sta se »oba poskusa končala tragično. V enem primeru so konvoj napadli z dronom, v drugem je vozilo naletelo na mino. Žrtve in poškodbe so bile tako med prostovoljci kot ljudmi, ki so jih poskušali evakuirati.«
Hnitetska je sicer postregla z nekoliko manjšo številko prebivalcev od ukrajinskih oblasti. »V Oleškiju je morda dva tisoč ljudi, vključno s 50 do 70 otroki, a je težko ugotoviti natančno število, ker ljudje skoraj nikoli ne gredo ven.«
»Za hrano barantajo, to niti niso tržnice, ampak provizorične zbirne točke, kjer se ljudje na hitro srečajo, izmenjajo, kar lahko, in se prav tako hitro razbežijo, ker je naokoli toliko dronov,« je še pojasnila novinarka.
Opozorila je, da plina nimajo, medtem ko je voda občasno na voljo, a prebivalci nimajo možnosti, da bi jo prevreli, razen če kuhajo na odprtem ognju, kar pa je nevarno zaradi dronov, zato tudi to počnejo hitro. Tudi elektrike ni že dlje časa. Večinoma so tam ostali starejši, ki niso želeli zapustiti svojih domov, a se številni srečujejo s kroničnimi zdravstvenimi težavami. »Po navedbah ljudi, s katerimi sem govorila, so številni umrli, ker niso mogli dobiti osnovnih zdravil. Tam je bolnišnica, a skorajda ni zdravstvenega osebja.«
Vsakdan tam krojijo droni
»Ranjena oseba preprosto izkrvavi. Mesto je zapuščeno, nihče niti ne vidi, da je bil nekdo napaden. Če kdo priskoči na pomoč, kot so mi pravili, se nemudoma pojavi nov dron.« Med prebivalci naj bi postopali tudi ruski vojaki, zakrinkani v civiliste, so ji še povedali.
Zakaj ne zbežijo na rusko stran? Hnitetska je pojasnila, da se številni bojijo varnostnega preverjanja, saj preverijo »vse« na telefonih, objave, všečke, stike, bančne račune, če bi našli kakšne donacije ukrajinski vojski. »Na začetku so številni razkrivali koordinate ruske vojske, so se udeleževali protestov, delili objave v podporo Ukrajini, o številnih imajo obsežne dosjeje.«
Hnitetska je poudarila še, da so ceste okoli mesta minirane. »Nekatere mine so majhne, dejansko v velikosti pesti. [...] Hitro jih lahko spregledaš, še posebej, če bežiš pred dronom.« Ljudje bi morali prehoditi razdalje do 20 kilometrov, in to pogosto na povsem odprtem terenu. Starejši tega ne zmorejo.
»Seveda so tam tudi ljudje, ki podpirajo Rusijo, tega ne zanikam. A tam je tudi veliko Ukrajincev,« je poudarila in dodala, da ti še naprej čakajo na vest o morebitnem humanitarnem koridorju. »Znanec mi je povedal, da so stvari zdaj zelo težke, a bi lahko pozimi postale tragične. Ljudem zmanjkuje zelenjave, ki so jo posadili na vrtovih, kmalu ne bodo imeli več ničesar, s čimer bi lahko barantali. Denar je tam praktično neuporaben. Če se nič ne bo spremenilo, bi lahko to zimo vladala strašna lakota.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
