Od ledenih rekordov do toplih zim: Kam izginjajo zime, kot smo jih poznali
Slovenija se po ugotovitvah meteorologov vztrajno ogreva. Prave dolge zime z obilico snega v nižinah vse bolj postajajo le še oddaljen spomin.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Slovenija se ogreva hitreje, kot se zdi na prvi pogled. Podatki kažejo, da so zime danes občutno toplejše kot pred pol stoletja, sneg v nižinah pa vse bolj nezanesljiv. Čeprav nas občasno še presenetijo obilne snežne pošiljke, trendi nakazujejo, da bodo prave zime vse redkejše.
Ko se ozremo v preteklost, je slika zime v Sloveniji povsem drugačna od današnje. Nekoč so bile dolge, ostre in pogosto zasnežene, danes pa se vse pogosteje končajo z občutkom, da prave zime sploh ni bilo.
Podatki meteorologov potrjujejo, da to ni le nostalgija starejših generacij, temveč merljiv podnebni premik.
Ko je Slovenija zmrzovala
Zgodovina slovenskega vremena pozna zelo ostre zime. Absolutni rekord mraza je bil izmerjen v Babnem Polju, kjer je temperatura februarja 1956 in januarja 1968 padla na –34,5 stopinje Celzija. Tudi v Ljubljani so bile zime nekoč precej ostrejše.
Po podatkih meteorologov je tam absolutni minimum znašal –22,5 stopinje, izmerjen prav v znameniti zimi leta 1956.
Še starejši zapisi pričajo o ekstremih, ki si jih danes težko predstavljamo. V zimi 1879/1880 se temperatura v Ljubljani kar tri tedne ni dvignila nad minus deset stopinj, jutra pa so se spuščala globoko pod minus dvajset. Takšni dolgotrajni mrazi so bili nekoč bistveno pogostejši kot danes.
Snežni rekordi, ki jih danes skoraj ni več
Tudi sneg je znal nekoč pokazati zobe. Največ novega snega v 24 urah so izmerili na Komni, kjer ga je marca 1951 in marca 1970 zapadlo kar 125 centimetrov. V Ljubljani je največ snega v enem dnevu padlo februarja 1952, ko je snežna odeja narasla za 57 centimetrov.
Na visokogorskih postajah so številke še bolj osupljive. Na Kredarici je snežna odeja aprila 2001 dosegla kar sedem metrov, v zimi 2000/01 pa so tam skupno namerili več kot 16 metrov novozapadlega snega. Po podatkih meteorologov je snežna odeja na tej postaji v nekaterih sezonah vztrajala tudi do 290 dni na leto.
Prelom v zadnjih desetletjih
Čeprav ekstremi niso povsem izginili, se splošna slika zim hitro spreminja. Kot so zapisali na Agenciji RS za okolje, se zimska temperatura v Sloveniji od sedemdesetih let prejšnjega stoletja vztrajno zvišuje. Trend segrevanja znaša približno 0,4 stopinje Celzija na desetletje, kar pomeni, da so zime danes več kot dve stopinji toplejše kot pred šestimi desetletji, ponekod celo več kot tri.
Posebej zgovoren je podatek, da je bila v zadnjih dvanajstih letih le ena zima hladnejša od dolgoletnega povprečja. Vse ostale so bile nadpovprečno tople. Zima 2023/24 je bila po podatkih ARSO celo najtoplejša vsaj od začetka sistematičnih meritev po letu 1950.
Tudi zadnja zima 2024/25 je nadaljevala niz toplih sezon. Povprečna temperatura je bila približno 1,4 stopinje nad referenčnim obdobjem 1991–2020, kar pomeni že osmo zaporedno nadpovprečno toplo zimo.
Sneg v nižinah postaja redkost
Ena najbolj opaznih sprememb za prebivalce nižin je negotovost snežne odeje. Meteorologi opozarjajo, da je snega v nižjih legah dolgoročno manj, sezona snežne odeje pa krajša. V nekaterih zadnjih letih je bila snežna odeja ob koncu zime izrazito pod normalo.
To pa ne pomeni, da je snega konec. Januar 2026 je na primer v severovzhodni Sloveniji lokalno prinesel najbolj zasnežen januar v zadnjih 16 letih. Takšni dogodki kažejo, da se podnebje ne spreminja enakomerno, temveč postaja bolj spremenljivo.
Strokovnjaki poudarjajo, da bomo v prihodnje verjetno priča redkejšim, a lahko tudi zelo intenzivnim snežnim epizodam. Namesto stabilnih, večmesečnih zim se pojavljajo kratki, izraziti izbruhi zime.
Padavine: več nihanj, manj predvidljivosti
Podobno kot pri snegu tudi pri padavinah ni enostavne zgodbe. Dolgoročni trend skupne količine zimskih padavin v Sloveniji ni izrazit, se pa povečuje njihova spremenljivost. Zadnje zime so bile večkrat podpovprečno namočene, vendar z občasnimi močnimi epizodami.
Kot opozarjajo na ARSO, to pomeni več vremenskih ekstremov in manj tako imenovanih povprečnih zim, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti.
Kaj nas čaka v prihodnje
Podnebne projekcije za Slovenijo so precej enotne. Temperature bodo po vsej verjetnosti še naprej naraščale, število ledenih dni se bo zmanjševalo, vročinski ekstremi pa bodo pogostejši. Za zimski čas to pomeni več milih zim, manj stabilne snežne odeje v nižinah in večje medletne razlike.
Prave zime torej ne bodo povsem izginile, bodo pa postajale redkejše in bolj nepredvidljive. Kot opozarjajo meteorologi, nas lahko še vedno presenetijo močni snežni dogodki, vendar bodo ti vse manj značilni za celotno sezono.
Slika prihodnosti je zato precej jasna: Slovenija se ogreva, zima pa izgublja svojo nekdanjo zanesljivost. Za generacije, ki prihajajo, bodo dolge bele zime verjetno bolj spomin kot pravilo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
