Aktuar: kako obvladovati tveganja, ki jih še ni
Aktuarji niso le matematiki. So ključni varuhi stabilnosti zavarovalnic, ki z modeli, podatki in presojo napovedujejo še nevidna tveganja.
Kako sploh napovedati nekaj, kar se še ni zgodilo?
Aktuar je oseba, ki v ozadju zavarovalnic skrbi za finančno stabilnost sistema in obvladovanje tveganj. O tem, kaj pomeni biti aktuar danes, zakaj njihovo delo še zdaleč ni zgolj računanje formul in kako pomembne so pravilne ocene, smo se pogovarjali s Klaro Travnik in Lano Peharc, aktuarkama analitičarkama v Službi aktuarstva premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Sava.
Kot pojasnjujeta Klara Travnik in Lana Peharc, aktuarsko delo združuje matematiko, statistiko in finančna področja za ocenjevanje in obvladovanje finančnih tveganj, povezanih z negotovostjo. Z analizo podatkov in matematičnimi modeli aktuarji napovedujejo prihodnje dogodke, izračunavajo verjetnosti različnih izidov, ki zavarovalnicam pomagajo pri sprejemanju premišljenih poslovnih in finančnih odločitev.
Kaj se zgodi, če tveganja niso pravilno ocenjena?
Ena največjih zmot o aktuarskem poklicu je po njunem mnenju prepričanje, da gre zgolj za delo s številkami: v resnici vključuje veliko strokovne presoje, razumevanja poslovnega okolja, zakonodaje in sodelovanja z drugimi oddelki.
Odločitve aktuarjev temeljijo na ocenah in predvidevanjih, zato imajo lahko napačne ocene resne posledice. Sogovornici kot najbolj tvegane opisujeta napačne ocene pri naravnih katastrofah. Če so dogodki, kot so potresi, poplave ali toča, podcenjeni, so lahko premije prenizke, oblikovane rezerve pa nezadostne, kar ob večjem škodnem dogodku lahko ogrozi solventnost zavarovalnice. Dodajata še:
»Takšne situacije so še bolj izrazite danes, ko podnebne spremembe povečujejo negotovost ocen, ki v ozir jemljejo tudi zgodovinske podatke o naravnih nesrečah.«
Aktuarstvo v času avtomatizacije
Aktuarsko delo se je v zadnjem desetletju močno spremenilo. Po besedah Klare Travnik in Lane Peharc je danes bistveno več programiranja, podatkovne analize in prilagajanja novim računovodskim standardom, kot je Mednarodni standard računovodskega poročanja 17 (MSRP 17), ki obravnava zavarovalne pogodbe.
Avtomatizacija procesov omogoča, da aktuarji manj časa porabijo za ročne izračune, več pa za interpretacijo rezultatov, preverjanje kakovosti podatkov in razumevanje širšega poslovnega konteksta.
Vloga aktuarjev pa se ne kaže zgolj v izračunih, temveč v celostnem upravljanju tveganj. Aktuarji napovedujejo tveganja, določajo ustrezne premije, spremljajo in vrednotijo zavarovalni portfelj ter sodelujejo pri načrtovanju prihodnjega poslovanja. S tem pomembno prispevajo k stabilnosti in dolgoročni vzdržnosti zavarovalniškega sistema.
Če bi morali izbrati tri osnovne pojme, ki jih mora poznati vsak, ki se srečuje z zavarovalništvom, bi bili to po mnenju sogovornic škodna rezervacija (to je rezervacija ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice za že nastale škode, ki jih zavarovalnica še ni izplačala), nevarnostna premija (del premije, ki v povprečju zadošča za kritje vseh škod iz sprejetih rizikov) in pozavarovanje (gre za nekakšno zavarovanje zavarovalnic na višji ravni – več o tem na spletni strani Slovenskega zavarovalnega združenja).
Slovensko zavarovalno združenje z namenom povečanja finančne in zavarovalne pismenosti mladih izvaja projekt LIT (Lajf = igra tveganja). Dodatne brezplačne izobraževalne vsebine ter karierne priložnosti za mlade v zavarovalništvu so na voljo na Instagramu @lajfjeigratveganja, Facebook strani, TikToku in spletni strani. Ekskluzivne priložnosti za delo, izobraževalne dogodke, zabavne in poučne vsebine so vsak mesec zbrane v LIT novičniku (prijava na LIT novičnik).
Naročnik: Slovensko zavarovalno združenje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.