Začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma bo 1. septembra
Državni zbor je danes za začetek zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije določil torek, 1. september.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni zbor je določil datum začetka zbiranja overjenih podpisov za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Pobudniki bodo morali v 35 dneh zbrati najmanj 40.000 podpisov, sicer referendum ne bo razpisan, poroča STA.
Zakon je parlament potrdil 11. maja, še pred oblikovanjem nove vlade. Pripravili so ga poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, podprli pa so ga tudi poslanci SDS.
V ospredju zakona so ukrepi, s katerimi želi država odgovoriti na grozečo energetsko krizo. Med njimi so znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov, ugodnejša obravnava malega gospodarstva in normirancev ter spremembe na področju davkov, socialnih prispevkov, zdravstva in pokojnin. Zakon med drugim uvaja tudi kapico na socialne prispevke.
V gospodarstvu so predlagane rešitve večinoma sprejeli pozitivno, precej bolj kritični pa so bili sindikati. Ob podpori dela civilne družbe in opozicijskih poslancev so vložili pobudo za referendum, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, navaja STA.
Državni zbor je referendum sprva preprečil
Preden bi začel teči rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov, je parlamentarna večina konec maja sprejela sklep, da referendum ni dopusten.
Sklicevala se je na ustavno določbo, po kateri referenduma ni mogoče razpisati o zakonih, ki urejajo davke in druge obvezne dajatve. Ker interventni zakon pomemben del vsebine namenja prav tem vprašanjem, je večina presodila, da je izvzet iz referendumskega odločanja.
Sindikati so temu nasprotovali. Trdili so, da je zakon sestavljen po tako imenovani omnibus tehniki, saj v enem aktu združuje več vsebinsko različnih področij. Po njihovem je bila davčna vsebina uporabljena tudi zato, da bi se referendumu izognili pri drugih rešitvah, ki z davki niso neposredno povezane.
Junija so zato zahtevali presojo ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče razveljavilo sklep parlamenta
Ustavno sodišče je v odločbi, objavljeni v ponedeljek, sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma razveljavilo.
Presodilo je, da celotnega zakona ni mogoče avtomatično izvzeti iz referendumskega odločanja zgolj zato, ker vsebuje tudi davčne ukrepe. Če ureja še druga pomembna vprašanja, ki niso le zanemarljiv del zakona in ne sodijo med ustavno določene prepovedi, po oceni sodišča tak zakon kot celota ne more veljati za zakon, o katerem referenduma ni dovoljeno razpisati.
Odločitev ne pomeni, da bo referendum tudi izveden. Pobudniki morajo najprej v predpisanem roku zbrati 40.000 overjenih podpisov. Če jim bo to uspelo, bo moral državni zbor določiti datum glasovanja.
V ospredju morebitne referendumske kampanje bodo tako poleg začasnih ukrepov zaradi energetske krize tudi trajnejše spremembe davčne in socialne politike, zaradi katerih je zakon že ob sprejemanju razdelil gospodarstvo in sindikate.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
