Profimedia

Evrski kovanci so se začeli uporabljati leta 2002 z namenom, da bi se ob preračunavanju iz prejšnjih valut v evrske preprečilo preveliko zaokroževanje navzgor. V Sloveniji smo bakreni drobiž dobili z uvedbo evra leta 2007. Njihov obstoj z leti izgublja na pomenu, vrednost kovancev za 1 in 2 centa pa je bolj kot ne simbolična.

Osem držav v evrskem območju že zaokroža na pet centov

Ideja o uvedbi zaokroževanja končnih gotovinskih plačil na najbližjih 5 centov ni nova. Tudi o ukinitvi drobiža se je že razmišljajo. Evropska komisija je v zadnjih petnajstih letih večkrat preverjala to možnost in ocenila, da z vidika ekonomske učinkovitosti ni tehtnih razlogov za nadaljevanje izdajanja kovancev za 1 in 2 centa. Oktobra 2022 je v anketi Eurobarometra 64 odstotkov vprašanih izjavilo, da podpirajo ukinitev teh dveh bakrenih novčičev in uvedbo obveznega zaokroževanje končne cene v trgovinah.

Izjemno redka zbirka

Po stotih letih začeli s prodajo kovancev "kralja masla", za enega iztržili 1,2 milijona evrov

V nekaterih državah članicah so že storili korak v tej smeri. Sistem zaokroževanja na 5 centov je uvedlo 8 od 20 držav evrskega območja. Finska že leta 2002, sledile so Nizozemska, Belgija, Irska, Italija in Slovaška, z letom 2025 sta se jim pridružili še Estonija in Litva. Izven EU so to storile Avstralija, Nova Zelandija in Brazilija. V ZDA so zaradi visokih stroškov proizvodnje letos prenehali s proizvodnjo kovanca za en cent oziroma penija.

Profimedia

Banka Slovenije o prednostih zaokroževanja

Kako je s tem v Sloveniji? Vsake toliko se pojavijo predlogi posameznikov, ki pozivajo k ukinitvi »bakra« in uvedbi zaokroževanja. Kaj pa pravijo resne institucije. Povprašali smo Banko Slovenije. Sporočili so nam, da »ne nasprotujejo ideji o pričetku razprave z vsemi deležniki o morebitni uvedbi zaokroževanja gotovinskih plačil na najbližjih 5 centov tudi v Sloveniji«, hkrati pa dodali, da je odločanje o tem v pristojnosti ministrstva za finance.

Rdeča luč v Bruslju

V Franciji bodo zaradi neustreznega prikaza zvezd uničili milijone kovancev

»Prednosti uvedbe zaokroževanja končnih gotovinskih plačil na najbližjih 5 centov ter opustitev proizvajanja in izdajanja kovancev za 1 cent in 2 centa so gotovo na strani zmanjšanja stroškov na več nivojih - manipulativni stroški na blagajnah, transportni stroški med različnimi deležniki v gotovinskem ciklu, manipulativni stroški s procesiranjem in obdelavo kovancev, stroški skladiščenja...in v povezavi z vsem prej naštetim tudi manjši okoljski odtis,« so razloge v prid zaokroževanju in ukinitvi najmanjših dveh kovančkov našteli v Banki Slovenije.

Profimedia

Priporočilo potrošnikom: Sprotna poraba

Ni nepomembno dejstvo, da se kupna moč kovancev zaradi inflacije vseskozi zmanjšuje. Ker jih ljudje valjamo po žepih in denarnicah, se jih veliko preprosto izgubi in se jih nikoli ne vrne iz obtoka. Čeprav nekateri radi te novčiče shranjujejo v kozarčkih in šparovčkih, z mislijo, da bi jih nekoč v prihodnosti zvrnili na pult banke ali trgovine in vnovčili naenkrat, v Banki Sloveniji priporočajo drugačno strategijo: »Potrošnikom priporočamo, da sproti porabljajo vse kovance od 1 centa do 2 evrov, saj jih trgovine potrebujejo pri vračilu drobiža.«

Otipljiv denar

Ni več bojazni: Fizična gotovina je zapisana v ustavo

Kovanje najmanjših fičnikov je potratno

S tem pridemo do naslednje točke. Stroškov. Če bi kovančke obdržali v obtoku, če bi krožili, bi se zmanjšale potrebe po kovanju novih. »Stroški izdelave kovancev posameznih denominacij se med posameznimi kovnicami sicer razlikujejo in so med drugim odvisni od cen surovin, naročene količine ter drugih pogojev, ki so stvar dogovora med pogodbenimi strankami,« so nas podučili v Banki Slovenije, konkretneje pa navajajo, da se v zadnjem času »stroški izdelave kovancev za 1 cent gibljejo v višini njihove nominalne vrednosti oz. malenkost nad njo, medtem ko stroški izdelave kovancev za 2 in 5 centov ostajajo nižji od njihove nominalne vrednosti.«

Kot zanimivost dodajmo, da se kovanje kovancev za potrebe obtoka izvede glede na povpraševanje trga (trgovcev in potrošnikov) po teh kovancih. Ob prevzemu evra v Sloveniji je bila potreba po kovancih velika. Leta 2007 so zato po naročilu Banke Slovenije skovali dobrih 44,5 milijona kovancev za 1 cent in dobri 44 milijonov kovancev za 2 centa. Z leti se je nuja po bakru zmanjševala. V letih 2023 in 2024 so skovali 16 milijonov kovancev za 1 cent, še 14 milijonov so jih letos. Kovancev za 2 centa so v leta 2023 in 2024 skovali 17 milijonov, letos 9 milijonov. 18 milijonov pa so v zadnjih treh letih ustvarili kovancev za 5 centov.

Profimedia

Prilagoditve blagajniških mest

Kaj pa bi bile slabosti zaokroževanja ali ukinitve bakrenih novčičev? Uvedba zaokroževanja plačil bi povzročila dodatne stroške pri potrebnih prilagoditvah blagajniških mest na zaokroževanje končnih zneskov plačil.

Nekatere dvomljivce skrbi, da bi v trgovinah cene zaokrožili navzgor, čeprav bi bilo določeno, da se cene zaokrožijo na najbližjih pet centov. Toda to skrb bi lahko odpravili s plačilom s kartico, kjer bi se še vedno upoštevali vsi centi.