Primož Lavre

Voditelji držav članic EU, zbrani na vrhu MED9, so v prvem delu današnjega srečanja s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljali o okrepitvi evropske konkurenčnosti, ki je po besedah gostitelja, slovenskega premierja Roberta Goloba, nujna za ohranitev socialne dobrobiti in napredka v prihodnje. Kot enega od ukrepov, na katerem bodo nemudoma začeli delo, je Golob navedel premostitev zaostanka v inovacijah, pri čemer bodo močno vlagali v raziskave in tehnologijo.

Vizija slovenskega gospodarstva

Skoraj 50-odstotna rast BDP in 55.000 novih delovnih mest do leta 2035

Obravnavali so tudi vprašanje energetske infrastrukture, pri čemer voditelje sredozemskih držav najbolj skrbijo cene energije. "Prehod na zeleno in vlaganje v obnovljive vire se zdi najbolj vzdržna pot naprej, da bi lahko zagotovili tako neodvisnost in evropsko avtonomijo kot tudi nižje cene," je dejal Golob in dodal, da so se glede zelenega prehoda zavzeli za fleksibilen pristop, vezan na posamezne sektorje.

Primož Lavre

"Vsi razumemo, da moramo hitreje graditi skupni evropski energetski trg," pa je dejal grški premier Kiriakos Micotakis in se zavzel za usklajeno politiko na ravni EU na področju energetike, kar bo po njegovem prispevalo tudi h krepitvi konkurenčnosti.

Glede predloga večletnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 je Golob izpostavil pomen višjih sredstev, sicer da evropske institucije ne bodo mogle uresničiti strateških ciljev. Danes zbrani voditelji so predlog Evropske komisije, ki ga bodo na Evropskem svetu obravnavali decembra, v veliki meri podprli, je dejal.

Z jordanskim kraljem o miru v Gazi

Med kosilom so se nato voditelji z jordanskim kraljem Abdulahom II. pogovarjali o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu, pri čemer so prepoznali stabilizacijsko vlogo Jordanije v regiji. "Jordanija ima našo polno podporo, ne le zdaj, ampak tudi v prihodnje. In skupaj z Jordanijo bi bila tudi EU rada bolj dejavna v regiji," je dejal Golob.

Vsi so podprli prekinitev ognja v Gazi in se zavzeli za uresničitev mirovnega načrta ZDA. Med konkretnimi ukrepi, s katerimi bi lahko prispevali k miru v regiji, je premier med drugim omenil pripravo resolucije Varnostnega sveta ZN s pozivom k oblikovanju stabilizacijskih sil z jasnim mandatom, ki bi zagotavljale, da se mirovni dogovor v celoti upošteva.

Obrambni načrt

Bruselj: EU bo do leta 2030 pripravljena na vojno z Rusijo

Golob je na koncu dodal še, da so voditelji enotni glede nujnosti delovanja v okviru Združenih narodov in sodelovanja z vsemi zavezniki, vključno z ZDA. Mednarodne sile, katerih prisotnost bi zahtevali z resolucijo na podlagi ameriškega mirovnega načrta, pa bi lahko omogočile tudi zaščito za novinarje in medijske delavce, brez katere ti ne morejo delovati v Gazi.

Primož Lavre

Voditelji so pozvali tudi k takojšnji sprostitvi vse humanitarne pomoči v Gazo, za kar sta se v izjavah po srečanju poleg Goloba najodločneje zavzela španski premier Pedro Sanchez in predsednik vlade Malte Robert Abela.

Pobude za pomoč civilnemu prebivalstvu v Gazi v sodelovanju z Jordanijo, tako v hrani kot drugih oblikah, je v svoji izjavi poudaril tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani. Omenil je še izobraževanje mladih Palestincev v Italiji, zdravljenje otrok in druge projekte za pomoč Gaze in njenim prebivalcem, ki jih izvaja njegova država.

Vojna v Ukrajini

Orban bo v Budimpešti gostil drugo srečanje Trumpa in Putina

Več voditeljev, med njimi predsednik Cipra Nikos Hristodulides, se je zavzelo še za več povezovanja med državami v skupini MED9 ter državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, vključno z Bližnjim vzhodom. "Zavezujemo se, da bomo okrepili glas Sredozemlja v EU," pa je Hristodulides dejal v luči bližajočega se ciprskega predsedovanja Svetu EU.

Primož Lavre

Omenil je tudi boj proti nezakonitim migracijam, ki sicer niso bile tema današnjega srečanja, vendar sta jih v svojih izjavah izpostavila tudi frški premier Kiriakos Micotakis in portugalski premier Luis Montenegro. Več voditeljev je poudarilo še pomen boja proti podnebnim spremembam in naravnim katastrofam, zlasti požarom, ki so med poletjem v zadnjih letih hudo prizadele večino sredozemskih držav.

Članice MED9 - Francija, Španija, Grčija, Portugalska, Malta, Ciper, Hrvaška, Italija in Slovenija - so na vrhu v Portorožu sprejele skupno deklaracijo o evropskih zadevah, poimenovano Portoroška deklaracija, z Jordanijo pa še skupno izjavo o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu. Ves čas srečanja so v portorožu veljale poostrene varnostne razmere.

Srečanje voditeljev je bilo vrhunec enoletnega slovenskega predsedovanja skupini, v kateri je zastopana tretjina članic EU s skoraj polovico njenega prebivalstva. Iz rok Slovenije predsedovanje prevzema Hrvaška. Neformalna skupina MED9 je z namenom krepitve sodelovanja in usklajevanja glede aktualnih zadev v EU in Sredozemlju nastala leta 2013. Slovenija se ji je skupaj s Hrvaško pridružila leta 2021.