Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost obsodbe Leona Rupnika
Ustavno sodišče je potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika.
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zaradi domnevno nezadostne obrazloženosti razveljavljena obsodilna sodba Vojaškega sodišča IV. armade iz leta 1946 zoper Leona Rupnika.
Pritožba potomca žrtve vojnega nasilja
Pritožnik, potomec žrtve vojnega nasilja, je izpodbijal odločitev Vrhovnega sodišča, ki je sodbo vojaškega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Med drugim je opozoril, da je bila presoja o nezadostni obrazloženosti sodbe napačna ter da razveljavitev obsodbe posega v dostojanstvo žrtev in njihovih potomcev.
Simbolni pomen Rupnika in dostojanstvo žrtev
Ustavno sodišče je poudarilo, da kljub časovni oddaljenosti simbolni pomen Leona Rupnika ostaja izrazit. Čeprav ni mogoče govoriti o neposredni vzročni zvezi med njegovimi dejanji in smrtjo pritožnikovega prednika, obstaja jasna povezava z organizacijo in vodenjem formacij, ki so med drugo svetovno vojno zagrešile huda grozodejstva nad udeleženci in podporniki narodnoosvobodilnega boja (NOB).
Po oceni sodišča lahko razveljavitev obsodilne sodbe posega v dostojanstvo žrtev teh formacij ter v duševno integriteto njihovih potomcev.
Sodba iz leta 1946 je bila ustrezno obrazložena
Ustavno sodišče je pritrdilo pritožniku, da je bila presoja Vrhovnega sodišča očitno napačna. Ugotovilo je, da je bila sodba vojaškega sodišča leta 1946 obrazložena skladno s takrat veljavno Uredbo o vojaških sodiščih in splošnimi pravnimi načeli, priznanimi v civiliziranih državah. Zato ni bilo podlage za uporabo predvojnih procesnih predpisov, na katere se je sklicevalo Vrhovno sodišče.
S tem je bila po oceni Ustavnega sodišča kršena prepoved sodniške samovolje iz 22. člena Ustave.
Ustavno sodišče samo dokončno odločilo
Zaradi zgodovinskega pomena zadeve, časovne oddaljenosti ter dejstva, da žrtvam in njihovim potomcem ni omogočeno sodelovanje v postopkih pred rednimi sodišči, je Ustavno sodišče odločilo, da samo dokončno odloči in zadeve ne vrne Vrhovnemu sodišču.
Presodilo je, da pravnomočna obsodilna sodba iz leta 1946 in takratni postopek nista bila obremenjena s kršitvami kazenskega zakona ali kazenskega postopka, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil potomec Leona Rupnika, zavrnilo.
Ponovno velja pravnomočna obsodba
Z razveljavitvijo sodbe Vrhovnega sodišča je odpadla tudi pravna podlaga za novo sojenje. Ustavno sodišče je zato razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi kazenskega postopka.
S tem je znova stopila v veljavo pravnomočna obsodilna sodba vojaškega sodišča iz leta 1946, kar pomeni, da ni več podlage za kakršenkoli nadaljnji postopek pred sodišči prve stopnje.