Profimedia

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nadaljevanju pogovorov o ameriškem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini v ponedeljek obiskal London, kjer se je sestal s šefi tako imenovane koalicije voljnih, britanskim premierjem Keirom Starmerjem, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Večjega izplena iz tega srečanja ni bilo pričakovati. »Stojimo z Ukrajino,« je pred začetkom pogovorov še enkrat več poudaril Starmer, ki je dejal še, da če pride do prekinitve ognja, mora to biti »pravična in trajna prekinitev ognja,« zato je »tako pomembno, da ponavljamo načelo, da zadeve o Ukrajini pripadajo Ukrajini.« Zelenski je na drugi strani izpostavil, da je za pogajanja za končanje vojne pomembna enotnost Evrope, Ukrajine in ZDA.

Mirovna pogajanja

Mancevič: Za Kremelj to ni poraz, temveč le spretni manever

»Menim, da imamo v rokah veliko kart,« pa je sporočil Macron, pri čemer je naštel »dejstvo, da se Ukrajinci v tej vojni upirajo,« in da je »rusko gospodarstvo začelo trpeti, zlasti po naših zadnjih sankcijah in ameriških sankcijah.« Macron je ob tem pojasnil, da je današnje srečanje v prvi vrsti namenjeno zbliževanju stališč o mirovnem načrtu med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi zavezniki.

Konkretneje se je ameriškega predloga za mirovni načrt ob začetku srečanja, ki je nato skupno trajalo dobri dve uri, dotaknil le Merz, ki je dejal, da je »skeptičen glede nekaterih podrobnosti, ki jih vidimo v dokumentih, ki prihajajo z ameriške strani, a moramo o tem govoriti. Zato smo tukaj.«

Voditelji so si po koncu srečanja pred fotografi segli v roke, nato so se brez izjav za medije poslovili. Iz Elizejske palača so pozneje sporočili, da bo potrebnega še nekaj dela, da se Ukrajini zagotovijo trdna varnostna jamstva, ki bi vključevala tudi načrtovanje ukrepov za obnovo Ukrajine.

Zelenski ima danes na sporedu še srečanje v Bruslju, kjer se bo sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Jelena Juvan: Nekdo bo moral popustiti

Dogajanje okoli mirovnih pogovorov in zlasti evropske vloge je za Svet24 komentirala obramboslovka in predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan, ki je poudarila, da trenutna dinamika mirovnih pogajanj med Rusijo, Ukrajino, ZDA »ostaja izrazito neugodna, saj strateški, politični in varnostni pogoji še vedno močno omejujejo prostor za resne pogovore.« Juvan je izpostavila, da vse strani nenehno poudarjajo pripravljenost na »diplomatske rešitve,« a ob tem vzpostavitev verodostojnega mirovnega procesa preprečuje »dejansko vztrajanje pri maksimalističnih ciljih, tako glede ozemeljske integritete kot varnostnih jamstev.« Po njenih besedah je dejstvo, da bo moral nekdo popustiti, če se želi doseči dogovor.

Nova ameriška strategija

Blizu dogovoru? Ključni odprti vprašanji za konec vojne v Ukrajini

Kar zadeva Rusijo, ta po mnenju Juvan trenutno ne kaže »resnične pripravljenosti na pogajanja, ki bi predvidevala umik z zasedenih ozemelj ali zmanjšanje političnih ciljev v Ukrajini.« Moskva namreč vztraja na okvirih, ki »legitimira njene teritorialne pridobitve, kar za Ukrajino ostaja nesprejemljivo.« Ruska vojaška strategija ostaja usmerjena v izčrpavanje Ukrajine in oslabitev zahodne podpore, ob tem pa vse vpletene strani »ocenjujejo, da jim nadaljevanje konflikta lahko prinese boljši izhodiščni položaj kot takojšnji vstop v pogajanja, kar se odraža tudi v intenzivnosti vojaških delovanj in spopadov na bojiščih.« Juvan je tako podčrtala, da je do trenutka, ko bi prišlo do preboja na bojiščih, ali pa sprememb v stališčih na obeh straneh, »bolj malo možnosti za mirovni dogovor.«

Jure Klobčar

»EU je obtičala v svojih stališčih, ki nimajo zveze z realnostjo«

V primeru evropske vloge v vsem skupaj je Juvan še bolj črnogleda. Po njenem mnenju Evropska unija v teh pogajanjih »nima nobene vloge, kar je jasno od trenutka, ko so mediji objavili 28. točk mirovnega sporazuma.« Dodala je, da EU in evropskih držav niti ZDA niti Rusija ne prepoznavajo kot pomembne akterje. »EU je obtičala v svojih stališčih, ki nimajo zveze z realnostjo.« To je po njenih besedah razvidno tudi iz nedavne izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadene in varnostno politiko Kaje Kallas, ko se je odzvala na najnovejšo ameriško nacionalno varnostno strategijo. Spomnimo, novo strategijo je v petek objavila Bela hiša, v njej pa je večino jedkih besed prihranila predvsem za Evropsko unijo.

Zamrznjena sredstva

Stotine milijonov: Za koliko denarja Ukrajini bo jamčila Slovenija?

Kot je navedla Juvan, je v novi strategiji »očiten odmik in umik ZDA iz Evrope,« Kallas pa je po njeni objavi »še vedno trdila, da ZDA Evropi zagotavljajo varnost.« Strategija namreč po mnenju Juvan implicira, da ZDA pričakujejo, da bo Evropa, zlasti preko članic zveze Nato, prevzela bistveno več odgovornosti za lastno varnost in obrambo. »Podobno nepripravljenost soočiti se z resnico lahko najdemo tudi v stališčih glede tega, da bo Ukrajina zmagala in da jo bo Evropa pri tem še naprej podpirala. Razmere na bojiščih ne potrjujejo tega stališča,« je še poudarila slovenska obramboslovka.

»Diplomatski kanali bi morali ostati odprti«

»Gledano iz današnje perspektive je bila to napaka,« pa je Juvan ocenila dejstvo, da so se evropski zavezniki že ob začetku popoldne ruske invazije odločili, da se s Kremljem neposredno ne pogajajo. »Je pa bilo to razumljivo glede na dejstvo, da je Rusija agresor.« Po njenem mnenju je ta odločitev temeljila na »naivnem upanju, da bo Rusija na bojiščih v Ukrajini poražena in da bo potemtakem morala sprejeti Ukrajinske oziroma evropske pogoje.«

»Ali je šlo za slepo in naivno prepričanje, da se bo Rusija premislila glede njenih ciljev v Ukrajini, ali za napake obveščevalnih služb pri oceni vojaške moči Rusije, sedaj težko rečem. Verjetno je močno prevladal občutek solidarnosti do države, ki je bila napadena in ki bo, ker brani lastno ozemlje, zmagala,« je še pojasnila Juvan ter zaključila, da pa bi morali diplomatski kanali vendarle ostati odprti. »Nekaj časa je v ozadju potekala skrita diplomacija, za katero pa se zdaj zdi, da je v celoti prenehala. Rusija nastopa s pozicije močnejšega in je težko pričakovati, da bo popustila.«