Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V prejšnjem tednu je godoval Vid, ki je na Slovenskem že od nekdaj priljubljen svetnik. To je vidno že iz števila njemu posvečenih cerkva, ki jih je v naših krajih kar 76. Tudi ime Vid je zadnje čase vse bolj pogosto, po Vidu pa je poimenovanih kar nekaj slovenskih krajev.

Zaradi napake v starem julijanskem koledarju so že okoli leta 1400 obhajali god svetega Vida na dan poletnega kresa, zato je Vidovo v marsičem sprejelo nekatere kresne šege. Ta praznik so včasih na podeželju slavili, saj je pomenil nekakšen začetek kmečkega poletja.

Šele po reformaciji koledarja, se je Vidovo pomaknilo od poletnega solsticija za nekaj dni nazaj, kljub temu pa se še danes sliši rek:

O svetem Vid se noč in dan vid,

Če se skrčiš, vanj trčiš,

Če se stegneš, vanj dregneš.

Svetemu Vidu so se ljudje včasih priporočali v premnogih stiskah, za zdravje oči, zoper božjast, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kačji pik. Tudi v Beli krajini so včasih na Vidovo zgodaj zjutraj pred soncem hodili nabirat roso, ki je veljala kot zdravilo za bolne oči.

Vid je tudi vremenski prerok, najbolj znan pa je izrek, da je Vid češenj sit.

Tudi v Beli krajini je svetemu Vidu posvečenih nekaj cerkva, ena izmed njih stoji sredi vinogradov na Doblički Gori. Kdaj je bila postavljena, o tem ni podatkov. Sprva je bila to le manjša kapela z zvonikom na preslico, ki je bila kasneje razširjena. Podatki o prvi obnovi sedanje cerkve pa segajo v leto 1824. Dolga leta je potem kljubovala vsem vremenskim nevšečnostim, pa tudi vojnim vihram. Zob časa jo je dodobra načel.

Zgodbo o cerkvi mi je pripovedoval Matija Rom iz Dobličke Gore, ki je tudi cerkveni ključar.

To nalogo je prevzel od svojega pokojnega očeta, ki je bil Mežnar vse od časov po drugi vojni. Temeljite obnove cerkvice so se lotili pred približno 25 leti, ko so obnovili streho in cerkev ometali. Potem pa so obnovo nadaljevali, kolikor se je pač dalo. Pred 20 leti je bil strokovno obnovljen glavni oltar, na katerem je upodobljen sveti Vid. V zadnjih letih pa sta dodana še stranska oltarja, levi ponazarja svetega Urbana, zaščitnika vinogradnikov, desni pa svetega Antona. Prav zato vsako leto v januarju priredijo po maši licitacijo krač, katere izkupiček je poleg ostalih darov glavni vir sredstev za obnovo cerkve. Tej tradiciji se niso odrekli vsa povojna leta. Nova je tudi oltarna miza, klopi in vhodna vrata, največjo pozornost pa vsekakor pritegne iz lipovega lesa izrezljan strop, ki je delo domačina Petra Pluta.

Doblička Gora nima veliko stalnih prebivalcev, je pa zanimivo to, da pri obnovi cerkve na različne načine pomagajo tudi lastniki zidanic, ki so jo nekako vzeli za svojo. Matija pa še posebej izpostavi prizadevne člane Športnega društva iz sosednjega Griča, ki so vedno na različne načine priskočili na pomoč.

Pri Vidu na Doblički Gori so vsako leto štiri cerkveni obredi, poleg Antonove maše še Urbanova v maju, Vidova v juniju, ter Martinova v novembru. Prijazna ključarja Matija Rom in Anton Starc pa rada odkleneta cerkev kadarkoli in radovednim obiskovalcem povesta marsikaj zanimivega.