##IMAGE-2503740##

Pogled na šolo je danes drugačen. Ne, ni drugačna šola, ampak jaz. Ne moje oči, temveč moje misli. Tudi če si v mislih še tako ponavljam, da šole ne maram, vem, da je to le poskus, da bi odgnala spomine, ki me preplavijo ob pogledu nanjo. Težko je verjeti, da sem se devet let vsak dan zapored povzpela po šolskem stopnišču, v lepem in sončnem vremenu ali pa premočena in premražena do kosti. Da sem stopala vanjo brezskrbno in veselo ali pa prestrašeno in zaskrbljeno. Da je ona vsrkavala moja čustva in gradila moj svet vseh devet let. In da se zdaj samo že z mezincem držim naziva »učenka artiške šole«, kajti z vsako danes izrečeno besedo je moj prijem krhkejši in kmalu, že ob koncu tega večera, bo povsem popustil.

Potem bom lebdela kot v brezgravitacijskem prostoru  in čez nekaj mesecev se bom vkrcala na raketo, ki me bo odpeljala na nov planet. Se tega veselim? – Mogoče. Se česa bojim? – Vsekakor. Česa? – Neznanega. Pa vendar je vsak izhod vhod v nekaj novega.

Nikoli nisem verjela, da se bom tako navezala na to šolo. Na vse ljudi v njej, ki jo delajo edinstveno. Da mi bo težko pogledati proti njej in reči: »Zbogom, osnovna šola, bedna si.« Tega preprosto ne zmorem. Ker se ob pogledu nanjo spomnim, da sem se v teh devetih letih poleg branja, pisanja in računanja naučila verjeti vase in biti samozavestnejša. Znati in si dovoliti delati napake, se iz njih učiti in ne pasti in se vedno znova pobrati. Spoznala sem, da veliko razočaranih ljudi stoji na vogalu ulice in čaka na avtobus z napisom Popolnost. In da ne smem biti ena od njih.

Vendar mi to nikoli ne bi uspelo, če na tej šoli ne bi bilo učiteljev, ki razumejo. Ki verjamejo vate, ko sam ne verjameš. Ki te vzpodbujajo in včasih tudi kaznujejo. Ki so včasih smešni in čisto neresni.

Spoštovani učitelji, danes se vam želim tako v svojem kot tudi v imenu vseh odhajajočih učencev zahvaliti, da ste devet let vztrajno stopali z nami skozi pomembne dele našega življenja, da ste nas usmerjali na pravo pot in nas ne nazadnje vsak na svoj način naučili nekaj novega. Upam, da boste lahko čez desetletje ali morda še prej ponosno pokazali na nas in rekli: »Jaz sem bil njegov učitelj.«