Evropska opazovalnica za suše (EDO)

V Nemčiji so nedavno poročali celo o skoraj najnižji ravni gladine vode v Bodenskem jezeru v zadnjih 30 letih, zelo nizke ravni pa so izmerili tudi v reki Ren, najpomembnejši plovni poti v EU, ki izvira v Alpah in teče skozi Bodensko jezero. Posledično so morale tovorne ladje po reki pluti z manjšo količino tovora. Če suša v Nemčiji predstavlja predvsem gospodarsko težavo na področju prevoza tovora, pa se v nekaterih drugih evropskih težavah srečujejo s precej hujšimi posledicami podnebnih sprememb.

Evropa se segreva najhitreje

• Temperaturni rekordi: Evropa se segreva najhitreje
  

Z vsakoletnim dvigom povprečnih temperatur v Evropi postajajo pogostejše tudi suše. Pritisk na vodne vire je iz leta v leto večji. Kot smo že poročali, je bilo leto 2024 najtoplejše leto v Evropi. Glede na poročilo o stanju podnebja v Evropi leta 2024, ki sta ga nedavno pripravili služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus in Svetovna meteorološka organizacija (WMO), Evropa beleži najhitrejše segrevanje ozračja med vsemi kontinenti, ekstremne vremenske razmere pa so po celini prizadele skoraj pol milijona ljudi.

Pomanjkanje vode

Eden od kazalnikov, s katerim v Evropski uniji spremljajo pomanjkanje vode na posameznih območjih, je indeks izkoriščanja vode plus (WEI+), ki ga je uvedla Evropska okoljska agencija (EEA). Gre za primerjavo letnih količin vse porabljene vode s povprečjem dolgoletnega obdobja. Indeks predstavlja delež celotne porabe vode v primerjavi z vsakoletnimi obnovljivimi sladkovodnimi viri, ki so v določenem obdobju na voljo posameznemu območju. Kar zadeva porabo vode v Sloveniji, imamo na letni ravni razmeroma majhen delež bruto iztoka iz države. Vrednosti nad 20 odstotkov že pomenijo znak pomanjkanja vode, medtem ko vrednosti na 40 odstotkov kažejo na hudo pomanjkanje vode.

Indeks WEI+ za celotno EU je leta 2022 znašal 5,8 odstotka, kar pomeni, da se je od leta 2000 zvišal za 0,9 odstotnih točk. Bil je tudi najvišji odkar se zbirajo podatki. Naravnost katastrofalne razmere vladajo na Cipru, kjer je leta 2022 indeks znašal kar 71 odstotkov. Izjemno slabo stanje beležijo tudi na Malti (34,1 odstotka) in v Romuniji (21 odstotka), medtem ko v Grčiji (13,8 odstotka), na Portugalskem (10,1 odstotka) in Španiji (8,8 odstotka) na ravni države zaenkrat ostajajo pod pragom 20 odstotkov, a so zlasti v Španiji in Grčiji kljub temu razmere katastrofalne v posameznih regijah.

Slovenija je s tega vidika v družbi držav, ki se ne srečujejo s pomanjkanjem vode. Leta 2022 smo beležili indeks 0,58 odstotka. Nižji je bil le še v Litvi, na Slovaškem, Švedskem, Hrvaškem, v Latviji ter Islandiji in na Norveškem. V teh dveh državah so razmere sploh najboljše.

Gre sicer za povprečne letne podatke, iz katerih pa niso razvidne regionalne razmere na področju pomanjkanja vode v poletnih mesecih. Zlasti južna Evropa se v spomladanskih in poletnih mesecih vsako leto srečuje s hudim pomanjkanjem vode, pri čemer dodaten pritisk predstavlja poraba vode za potrebe kmetijstva in turizma. Že v majhni Sloveniji vladajo velike razlike, saj je znano, da se s sušnimi razmerami zdaj že kar vsako poletje srečujejo na Primorskem.

Poročilo za marec skrb vzbujajoče

Nič kaj dobrega pa za letos ne obeta najnovejše poročilo Evropske opazovalnice za suše (EDO). Znanstveniki se posledično bojijo, da je pred Evropo zaradi slabšanja razmer na področju oskrbe z vodo novo katastrofalno poletje za kmetijske pridelke.

Glede na poročilo o suši, ki je osredotočeno na obdobje v drugi polovici marca, so razmere najbolj kritične v delih Iberskega polotoka, obeti za poletje pa so posledično zelo slabi. V teh regijah je tako imenovana kmetijska suša, ki v prvi vrsti pomeni težave z izsušenimi tlemi in s tem tudi sušni stres kmetijskih rastlin, že dosegla kritične vrednosti. Na katastrofalne razmere je po navedbah Evropske opazovalnice za suše v največji meri vplivalo izmenjavanje treh skrajnih vremenskih dogodkov, od suše do hude zime in spomladanskega deževja. Na nekaterih območjih na jugovzhodu polotoka je bil že marca opazen vpliv suše na vegetacijo.

Skrb vzbujajoče razmere na področju kmetijske suše so marca zabeležili tudi v delih Italije, baltskih držav, Poljske, Slovaške, Belorusije, Romunije, Bolgarije, Grčije in Zahodnega Balkana. Prav tako v večjem delu Ukrajine, Turčije, Malte in številnih sredozemskih otokih.

Na Evropski opazovalnici za suše obenem opozarjajo, da so se nova sušna območja pojavila v delih severozahodne Evrope. Za ta območja je značilno pomanjkanje običajnega spomladanskega dežja v kombinaciji s suhimi severnimi vetrovi.

Evropska opazovalnica za suše (EDO)

Spomin na leto 2018 še živ

Kot je pojasnil vodilni raziskovalec na EDO Andrea Toreti, so trenutne sušne razmere v prvi vrsti posledica pomanjkanja dežja in neobičajno visokih temperatur, saj je bil v Evropi letošnji marec najtoplejši odkar obstajajo meritve. »Situacija, ki jo spremljamo, povzroča kar nekaj skrbi,« je poudaril in dodal, da so trenutne razmere v Evropi podobne tistim pred katastrofalno sušo leta 2018.

Takratna ekstremna suša je po ocenah Evropskega združenja predelovalcev sadja in zelenjave (Profel) povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v EU v zadnjih 40 letih. Evropska komisija je morala tako tisto poletje zaradi velikih težav, s katerimi so se srečevali evropski kmetje, sprejeti več ukrepov. Kmetom so med drugimi omogočili vnaprejšnje izplačilo evropskih sredstev v okviru skupne kmetijske politike in prožnejšo uporabo zemljišč. Pozneje so na Komisiji sprejeli še dodaten sveženj ukrepov, s katerimi so kmetom med drugim pomagali zagotoviti zadostno količino krme za njihove živali.