Varnostniki v šolah: Kdo varuje naše otroke?
Kako varne so slovenske šole? Koliko srednjih šol ima varnostnika in kdo financira to varovanje? Kje je najhuje?
Kot smo že poročali, je v petek v Kočevju prišlo do napada na 15-letnega dijaka, ki sta ga pred zdravstvenim domom fizično napadla dva mlajša Roma.
Napad na dijaka v Kočevju sprožil razpravo o varnosti v šolah
Napad je povzročil veliko zaskrbljenost med dijaki in starši, ki so pozvali pristojne k takojšnjemu ukrepanju. Gimnazija in srednja šola Kočevje je na incident nemudoma reagirala: stopila je v stik z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, inšpektoratom za šolstvo ter policijo, dijakom pa nudijo svetovalno pomoč.
Za zagotavljanje varnosti je v obeh šolskih stavbah trenutno prisotna varnostna služba, tako v notranjosti kot na dvorišču, kar bo vztrajno nadaljevala tudi v prihodnje. Starši in predstavniki šole si želijo dolgoročne zaščite učencev in trdnih zagotovil s strani lokalne skupnosti in državnih institucij, o čemer si lahko več preberete tukaj.
Napadalca, mladoletna osumljenca, je preiskovalni sodnik postavil v hišni pripor, kar pa je sprožilo dvome med občani glede učinkovitosti nadzora in zakonodaje. Župan Kočevja Gregor Košir je poudaril, da posamezni preventivni ukrepi, kot so video nadzor, redarstvo in dodatno varovanje, niso dovolj za reševanje sistemskih težav. Nasilje se pogosto dogaja stran od oči javnosti, zato so nujni ničelna toleranca, učinkoviti ukrepi proti povzročiteljem in sistemske spremembe zakonodaje, da se prepreči ponavljanje kaznivih dejanj.
Že pred dnevi pa smo v uredništvu Svet24 tudi preverjali, kako šole po Sloveniji skrbijo za varnost učencev in kako dosledno uvajajo ukrep zaklepanja vhodnih vrat. Tokrat pa smo šli korak dlje – na podlagi omenjenega incidenta smo preverili prisotnost varnostnikov po drugih šolah v državi in ugotovili, da je situacija precej različna med posameznimi šolami.
Po naših podatkih od 142 srednjih šol v Sloveniji letno za varnostnika zaprosi približno 60 do 70 šol, kar pomeni, da je več kot polovica srednjih šol še vedno odvisna predvsem od lastnih notranjih pravil in nadzora učiteljev ter drugih zaposlenih.
Kot kaže, stalna prisotnost varnostnika ni standard, temveč izjemna rešitev, ki jo šole vključijo predvsem po incidentih ali ob zaznani povečani stopnji tveganja. Kot kaže primer Kočevja, kjer so po napadu na dijaka nemudoma uvedli varnostno službo v notranjosti in na dvorišču, se šole pogosto odločajo za tovrstne ukrepe šele po resnejših dogodkih.
Zanimalo nas je, ali so v šolah prisotni varnostniki, kje jih imajo, zakaj so se za to odločili in kdo financira njihovo prisotnost. Od ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa smo pridobili tudi dodatna pojasnila glede zaklepanja šol v času pouka.
Odločitev v rokah šol: Kdo in kdaj zaklene vrata med poukom
Odločitev o režimu zaklepanja vhodnih vrat je prepuščena šolam. Pri tem so šole dolžne upoštevati pogoje za zagotavljanje varnosti v primeru požara ali naravnih nesreč. Tako osnovne kot srednje šole imajo prav tako različne specifike glede lokacije, velikosti, števila učencev, oziroma dijakov, zato ne obstajajo posebne smernice o zaklepanju vhodnih vrat. Ministrstvo tako podatkov o tem, ali šole zaklepajo vrata, ne zbira, pravijo na pristojnem ministrstvu.
Kot poudarjajo, mora vsaka osnovna šola skladno z zakonom o osnovni šoli (s pravili šolskega reda) določiti uradne ure in poslovni čas ter način prihodov in odhodov v šolo. Srednje šole pa pravila glede vstopanja in izstopanja iz prostorov šole v času pouka z namenom zagotavljanja varnosti dijakov uredijo v svojem internem aktu, torej v šolskih pravilih, ki jih morajo sprejeti na podlagi pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.
Državna sredstva za varnost v srednjih šolah, a ne v osnovnih
»Ministrstvo vsako leto z okrožnico ob koncu šolskega leta srednje šole, ki menijo, da potrebujejo fizično varovanje šolskega okoliša, pozove, naj oddajo vloge za sofinanciranje. Najem varnostne službe glede na število dijakov, število zgradb šole, število prebivalcev občine, v kateri je sedež šole, in število intervencij Policije v šolskem prostoru namreč v zadnjih dveh šolskih letih, sofinancira ministrstvo. Glede na število vlog za sofinanciranje fizičnega varovanja šolskega okoliša, se za varnostnika vsako leto odloči od 60 do 70 srednjih šol,« so pojasnili.
V Sloveniji je po navedbah ministrstva 142 srednjih šol in 35 dijaških domov, kjer pa je varnostnik že glede na veljavno zakonodajo normativ.
V osnovnih šolah skladno s pravili, ki urejajo sistemizacijo delovnih mest v osnovnih šolah, delovno mesto dodatne osebe, ki bi opravljala naloge varnostnika oziroma redarja ni opredeljeno, zato se iz državnega proračuna ne zagotavljajo sredstva za zaposlitev tovrstnega kadra, so dodali.
Varnostniki v slovenskih šolah: rutina ali luksuz?
»Nekatere osnovne šole so zaznale potrebo po zaposlitvi tovrstne osebe in jo zagotavljajo v okviru nadstandardnih storitev. V posameznih primerih pa so občine, kot lastnice objektov, v katerih se izvaja osnovnošolsko izobraževanje, prepoznale potrebo po tovrstni zaposlitvi in zagotovile ustrezna sredstva, kar lahko opredelimo kot primer dobre prakse. Druge šole pa take potrebe ne izražajo. Ministrstvo zato ocenjuje, da sistemska uvedba novega delovnega mesta v vseh osnovnih šolah v Sloveniji trenutno ni potrebna,« so prepričani na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Lara Romih: Potrebna je sistemska ureditev financiranja receptorjev in informatorjev
Financiranje delovnega mesta informatorja ali receptorja je, kot pravi predsednica Zveze aktivov svetov staršev, Lara Romih, različno urejeno, a po njenih besedah kliče po neki sistematizaciji delovnega mesta in to na državnem ali občinskem nivoju.
Predsednica Zveze aktivov svetov staršev, Lara Romih, pa medtem izpostavlja, da bi bilo treba, glede na to, da je da je financiranje delovnih mest receptorjev ali informatorjev trenutno različno urejeno, ta področja sistemsko urediti na državnem ali občinskem nivoju.
Romih tudi meni, da varnostniki ali oborožene osebe v osnovnih šolah niso potrebni in upa, da do tega nikoli ne bo prišlo. Po njenem mnenju je ključ do varnosti otrok v mirnem, preudarnem pristopu in tesnem sodelovanju staršev ter šolskih delavcev. Poudarja, da je vzgoja otrok v duhu spoštovanja, strpnosti in odgovornosti najpomembnejša naložba za varno prihodnost.
Romih opozarja, da je nasilen otrok le posledica, ne vzrok nasilja, zato se je proti nasilju treba boriti predvsem s preventivo – z učenjem obvladovanja čustev, s sprostitvenimi dejavnostmi in pravočasnim poseganjem v družine, kjer nasilje nastaja. Po njenem mnenju ima družina ključno vlogo pri vzgoji brez nasilja, z zgledom, empatijo, moralo in etiko. Dodaja, da je potrebno zgodnje vključevanje otrok različnih kulturnih ozadij, saj se strpnost najbolje razvija v najzgodnejšem obdobju.
Sicer pa Zveza aktivov svetov staršev po bedah Romih podpira omejen prost dostop v šole, saj to po njihovem prispeva k večji varnosti in nemotenemu poteku pouka. Večina šol je po pandemiji ohranila zaklepanje glavnih vrat med poukom, ob tem pa omogoča dostop ob utemeljenih razlogih.
Na Gimnaziji Bežigrad vrata med poukom ostajajo odklenjena, za varnost skrbi varnostnik
Praksa, kako skrbijo za varnost učencev in zaposlenih se od šole do šole razlikuje. Na Gimnaziji Bežigrad med poukom vrata ostajajo odklenjena, varnost pa zagotavlja prisotni varnostnik, medtem ko OŠ Tabor I Maribor deluje kot zaprta šola z zaklenjenimi vrati in nadzorom informatorke.
Na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad med poukom ne zaklepajo vrat, kljub temu pa za varnost dijakov in zaposlenih skrbi varnostnik. Ravnateljica pojasnjuje, da se šola že tradicionalno ne zapira v času pouka.
»Šole ne zaklepamo v času pouka, tako je že od nekdaj. Nimamo nobene osnove, da bi vrata takrat zaklepali, in upam, da bo tako ostalo,« pravi ravnateljica. Dodaja, da se glavna vhodna vrata zaklenejo šele po končanem popoldanskem pouku in krožkih, medtem ko so stranski vhodi, predvsem tisti v telovadnice, odprti do 22. ure. Celotno območje šole se zapre, ko popoldanski hišnik konča z delom – to je nekaj po 22. uri. Vrata se ponovno odklenejo ob 6. uri zjutraj.
Na šoli ne izvajajo dežurstev učencev, saj za red in nadzor skrbi varnostnik. »Na šoli imamo prisotnega varnostnika, stroške varovanja pa si delimo – polovico krije Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, polovico šola sama,« pojasnjujejo na Gimnaziji Bežigrad.
Na Osnovni šoli Tabor I Maribor prisotna informatorka
Na Osnovni šoli Tabor I Maribor je varnost že več let del vsakdanjika, saj šola deluje po načelu tako imenovane »zaprte šole«. Ravnateljica Martina Rajšp pojasnjuje, da so vsa vhodna vrata v času pouka zaklenjena – od 8.20 do 12. ure, kar pomeni, da v tem času v šolo ni prostega vstopa. V dopoldanskem času se vstop omogoča le pri vhodu v upravo, kjer obiskovalci pozvonijo, nato pa jih sprejme dežurna oseba ali informatorka. Tako v šolo vstopajo zamudniki, starši z dogovorjenimi obiski, pacienti šolskega zobozdravnika in drugi nujni obiskovalci. Po začetnih treh dneh šolskega leta, ko so starši še lahko spremljali otroke do učilnic, za to zdaj skrbijo dežurni zaposleni.
Ravnateljica poudarja, da je zaprta šola postala rutina, ki pomembno prispeva k občutku varnosti in mirnejšemu vzdušju med učenci in zaposlenimi. Po njenih besedah se otroci v šolskem prostoru počutijo bolj zaščitene, starši pa so bolj pomirjeni glede njihovega bivanja v šoli.
Posebnost OŠ Tabor I Maribor je tudi informatorka, zaposlena prek javnih del, ki ima pomembno vlogo pri komunikaciji in nadzoru vstopov, vendar, kot dodaja ravnateljica, ni varnostnica v klasičnem smislu. »Na šoli imamo preko javnih del zaposleno informatorko, ki je gotovo ni mogoče zamenjati z varnostnikom,« pravi Rajšp. Tak način dela se je na šoli uveljavil že v času korone in ostaja nepogrešljiv del njihovega vsakdana.
Ljutomerska gimnazija ostaja odklenjena in varna brez varnostnikov
Medtem Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, s 619 dijaki in 66 zaposlenimi, ostaja odklenjena tudi med poukom, ne izvaja dežurstva in nima varnostnikov. Kljub temu se dijaki in osebje v šoli, ki se nahaja v mirnem ruralnem okolju, kot poudarja ravnatelj Franc Čuš, počutijo varno, saj šola uspešno rešuje morebitne varnostne in disciplinske izzive.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
