Sašo Bizjak

Kot je znano, so doprsni kip, ki so ga leta 2007 postavili pri spodnjem ribniku v Mestnem parku na pobudo tedanjega župana Franca Kanglerja, v noči z 10. na 11. avgust 2023 neznanci ukradli.

Šlo je pravzaprav za pravcato serijo kraj predvsem nagrobnih kipov, saj so v istem mesecu izginili še kipi iz pokopališč Limbuš in Pobrežje ter izpred šole v občini Hoče - Slivnica. Repliko doprsnega portreta Leona Štuklja bodo zdaj na svoje prvotno mesto v Mestnem parku spet postavili danes, točno na 127. obletnico njegovega rojstva. Kot sporočajo iz mariborske občine, bo replika kipa, ki bo narejena po originalnem modelu akademske kiparke Alenke Vidrgar, stala 7200 evrov.

Štajerska

V seriji kraj kipov in nagrobnih skulptur izginil tudi kip Leona Štuklja

Šest olimpijskih kolajn, tri zlate

Še vedno najbolj trofejen slovenski športnik, če gledamo zgolj kolajne z olimpijskih iger, se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu in se že kot devetletni deček vpisal k Sokolom. Po prvi svetovni vojni se je posvetil intenzivni vadbi gimnastike, čeprav je ob tem tudi študiral pravo in leta 1927 iz njega tudi diplomiral.

Leta 1924 je prvič tekmoval na olimpijskih igrah v Parizu in tam kot najboljši telovadec slavil v mnogoboju, najboljši pa je bil tudi na drogu. Čez štiri leta na igrah v Amsterdamu je konkurenco pokoril še na krogih, ki so v drugem delu kariere postale njegova najmočnejša disciplina. Vse do iger 1952 v Helsinkih so bile to tudi edine zlate olimpijske kolajne za Jugoslavijo. Temu je dodal še bronasti odličji v mnogoboju in z ekipo. Čast tedanje Jugoslavije je z edino kolajno na tistih igrah, srebrom na krogih, rešil leta 1936 v Berlinu, ko je bil že v 38. letu starosti.

Njegova zbirka olimpijskih kolajn bi gotovo bila še obsežnejša, če bi se kraljevina Jugoslavija udeležila iger v Los Angelesu leta 1932. Pet zlatih kolajn ter po tri srebrne in bronaste si je pritelovadil tudi na svetovnih prvenstvih v letih 1922, 1926 in 1930.

Leon med obiskom olimpijskega muzeja v Pragi junija 1999.

Po vojni nekaj časa v nemilosti

Leon se je ob tem angažiral tudi na drugih področjih. Še v času študija se je preživljal kot tajnik zdravniške komisije na Bledu, po njem pa se je zaposlil kot sodnik. Od leta 1936 je bil član Rotary kluba Maribor, najstarejšega Rotary kluba v Sloveniji.

Z okupacijo Jugoslavije je klub prenehal delovati in zaradi neodobravanja nove oblasti po drugi svetovni vojni ni ponovno oživel. Tudi to je bil eden od razlogov, da je bil Štukelj v nemilosti pri socialističnem režimu, zato mu je tedanja oblast trajno prepovedala opravljati sodniški poklic.

Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je spet postal bolj spoštovan in cenjen, dokončno pa so mu zasluge za dosežke začeli priznavati šele v samostojni Sloveniji. Leta 1993 je ponovno pomagal pri vzpostavitvi Rotarijanstva na Slovenskem, po njem Rotarijci imenujejo svojo fundacijo.

Navdušil tudi Billa Clintona

Štuklja, ki je bil telesno aktiven vse do svoje smrti leta 1999, štiri dni pred svojim 101. rojstnim dnem, je svet bolje spoznal na otvoritvi olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti. Tja je bil povabljen kot najstarejši olimpijski zmagovalec in s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, ki mu je segel v roko.

Prejel je tudi že vabilo za udeležbo na otvoritvi OI leta 2000 v Sydneyju. Istega leta je bil imenovan tudi za najboljšega slovenskega športnika 20. stoletja.