Arhiv GVS, d. o. o.

Nedavni tragični dogodek v dolenjski prestolnici, ko je po napadu pred klubom LokalPatriot in močnem udarcu, ki naj bi ga 48-letnemu Novomeščanu Alešu Šutarju zadal osumljeni 21-letni Rom, Šutar umrl, je odprl mnoga vprašanja. Tudi v zvezi z vlogo varnostnikov in varnostne službe, brez katerih javne prireditve ne morejo potekati.

Preiskava konkretnega primera še poteka, je pa poslanstvo in pristojnosti varnostnikov za Dolenjski list osvetlil Marko Bradač, direktor podjetja GVS, d. o. o., globalno varnostnega servisa, ki vodi eno večjih zasebnih varnostnih služb v Sloveniji, njihovih 350 zaposlenih pa po celotni Sloveniji opravlja tehnično in fizično varovanje, med drugim tudi varovanje javnih zbiranj in prireditev.

L.M.

Bradač pravi, da konkretnega napada na domačina s smrtnim izidom in dela takrat izvajajoče varnostne službe – naročnik je prostor oddal drugemu organizatorju, ki je najel svojo varnostno službo – ne more komentirati, saj ne pozna podrobnosti. Z naročnikom, klubom LokalPatriot, pa je še v poslovnem odnosu, saj že nekaj let za njihove prireditve in dogodke zagotavlja varovanje.

»Ali je za tragični dogodek sokriva varnostna služba, bodo povedali drugi. Zagotovo pa je tak dogodek težko preprečiti. Sami na prireditvah v LokalPatriotu do zdaj nismo beležili večjih incidentov, drži pa, da smo na Rome, ki veljajo za bolj rizično skupino in tudi prihajajo v lokal, zelo pozorni.

Seveda vsi Romi niso problematični, a dejstvo je, da se običajno zadržujejo v skupinah od pet do deset, zato se počutijo močnejše in so predrznejši, med seboj se spodbujajo. Mi skušamo pravi čas predvideti, kaj se lahko zgodi, in to preprečiti. Manjši incidenti z njimi pa se dogajajo skoraj na vsaki prireditvi,« pove Marko Bradač.

Najprej opozorilo

Pooblastila varnostnemu osebju določa Zakon o zasebnem varovanju v 45. členu in so primerna storjenemu prekršku, seveda upoštevajoč kršitev in stopnjo ogroženosti ljudi in premoženja, ki jih varujejo. Pooblastila se lahko tudi stopnjujejo, od opozorila pa vse do uporabe prisilnih sredstev in zadržanja storilca do prihoda policije, ki prevzame kršilca v nadaljnji postopek.

»Varnostnik ima pri sebi lisice in plinski razpršilec, kratkocevno orožje – za nošenje mora biti pooblaščen – pa lahko uporablja le pri prevozu denarja,« pojasni Bradač in pove, da na prireditvah varnostnik lahko nekoga, ki dela nemir, tudi odslovi iz lokala oz. prireditvenega prostora.

L.M.

Za varnostnika ni vsak

In kdo sploh lahko postane varnostnik? Vsak s srednješolsko izobrazbo, ki seveda nima »črne« preteklosti glede kazenskega zakonika ali področja javnega reda in miru. Pred pridobitvijo službene izkaznice mora opraviti zdravniški pregled, ki vključuje tudi psihološke teste, nato pa pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo za varnostnika, kar pomeni, da se mora izobraževati.

Za posebne naloge, kot so intervencije in prevozi vrednosti, varovanje javnih zbiranj oz. prireditev ali varovanje prireditev v gostinskih lokalih, kjer potekajo tudi glasbeni večeri, pa je potrebno še specialistično usposabljanje. S tem varnostnik pridobi licenco.

»Večina naših zaposlenih je usposobljena za vse, tako se lažje razporejamo na delo,« pove Bradač in razloži, da se je treba za vsako varovanje dobro pripraviti oz. predhodno izdelati oceno tveganja in načrt varovanja.

Priprave na vsak dogodek

»Pri tem sodelujemo z naročniki, ki povedo svoje žeje in potrebe; s policijo, ki opozori na informacije o dogodkih iz preteklosti na teh krajih, o ogroženosti itd.; in z drugimi organi, kot so občine, njihove redarske službe, službe prve pomoči in zdravstvene službe, gasilske enote za požarno varnost. Po uskladitvi in izdelavi načrta varovanja pa izberemo ustrezen kader, ki bo kolikor mogoče strokovno, zakonito in kakovostno varoval udeležence in njihovo premoženje pa tudi sam sebe,« pojasni sogovornik.

Ali varnostniki skrbijo za varnost med prireditvijo le znotraj lokala ali tudi na vhodu oz. pred njim, je stvar dogovora. »Vhod v lokal pa je vsekakor varovano območje,« pravi Bradač.

»Pred izvedbo varovanja je treba urediti in predvideti vse morebitne nevarnosti znotraj prireditvenega prostora pa tudi v njegovi ožji in širši okolici, ki je v času prireditve varovano območje. Če se seveda naročnik s tem strinja in takšno varovanje, ki je po obsegu večje in posledično tudi dražje, naroči. Imeli smo že primere, ko se s tem ni strinjal, zato z njim potem nismo sodelovali, saj želimo v prvi vrsti biti strokovni in predvideti vse morebitne neprijetnosti, da se bodo obiskovalci nekega dogodka imeli prijetno in da bodo varni.«

Sam varnostnik ni nikoli na terenu, do 50 obiskovalcev nekega dogodka predvideva vsaj dva varnostnika, sicer jih je več. Za mirnejše dogodke je mogoča tudi obhodna služba.

Grožnje so stalnica

A varnostniki morajo pri svojem delu paziti tudi nase. Kot pove Bradač, so vsakodnevno deležni groženj in zlorab obiskovalcev, zlasti od predstavnikov romske skupnosti.

»Skušajo izzivati varnostno osebje, da bi morda prekoračilo svoja pooblastila. Zlasti v trgovinah, kjer je načeloma en varnostnik, se to dogaja pogosto. Varnostniki so imeli že večkrat poškodovana vozila, Romi jim grozijo z informacijami o njihovih družinah, skratka, to je stalnica.«

Bradač pove, da je nasploh v naši družbi stanje skrb vzbujajoče in da je z demokracijo in povečanjem zasebnega lastništva vse več kriminala, ki se stopnjuje. Dnevno se dogajajo kraje, ropi, izsiljevanja, grožnje, pretepi, vandalizem itd. Vse več je tudi groženj in predrznih dejanj mladostnikov, ki žal doma niso deležni prave vzgoje.

Še 50 varnostnikov

Kot opažajo v njihovem varnostnem podjetju GVS, je posledično vse večje povpraševanje po varovanju javnih površin, kot so trgovine, lokali, šole, vrtci itd.

»Po zadnjem dogodku, ko je moralo ugasniti življenje Novomeščana, pa sta strah in ogroženost prebivalcev zaradi pogostejših groženj in dejanj posameznih kršilcev iz romske skupnosti v našem okolju še toliko bolj upravičena. Dnevno prejemamo naročila za zagotovitev varnosti osebju, ki dela v trgovinah in drugih javnih prostorih. Trenutno bi za to potrebovali še najmanj 50 varnostnikov,« pove Marko Bradač.

Nad delom varnostnikov bdi Inšpektorat RS za notranje zadeve. Sogovornik pove, da kontrolirajo vse mogoče, v glavnem nenapovedano, in to tedensko. »Že stroga kaznovalna politika z visokimi kaznimi nas sili, da delamo v skladu z zakoni in strokovno.«

Foto: arhiv GVS

Kaj pravi inšpektorat?

Na inšpektoratu povedo, da se po Zakonu o zasebnem varovanju in Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah globe za pravne osebe gibljejo v razponu od dva do štiri tisoč evrov za lažje kršitve in od štiri do dvanajst tisoč evrov za hujše kršitve predpisane zakonodaje.

Lani so opravili 582 inšpekcijskih nadzorov na področju zasebnega varovanja, od tega v JV Sloveniji 37. Nekatere opravijo tudi na podlagi prijav.

Preverjajo vse mogoče, od potrebne dokumentacije, pogodb do samega dela in usposobljenosti varnostnikov, seveda tudi na terenu, pa opreme, dovoljenj itd. Najpogostejše nepravilnosti so: neustrezno označeni varnostniki (brez imena oz. službene izkaznice na vidnem mestu) ali brez službene izkaznice, neobveščanje imetnikov licenc zasebnega varovanja reprezentativnemu združenju o internem strokovnem izpopolnjevanju, sklepanje pogodb z naročniki v neskladju z zakonom itd.

Nedavnega dogodka v Novem mestu inšpektorat ne more komentirati, »saj inšpekcijski nadzor še poteka«.

Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji registriranih 169 varnostnih služb z vsaj eno licenco, število varnostnikov pa 7.294.