Pipistrel

Evropski patentni urad (EPO) je lani prejel skoraj 200.000 prijav z vsega sveta. Medtem ko so številke iz nekaterih večjih držav nekoliko upadle, je Slovenija že tretje leto zapored beležila rast. Lani so slovenski prijavitelji vložili 156 patentnih prijav, kar predstavlja dvoodstotno povečanje glede na prejšnje leto. To je precej več, kot znaša povprečje Evropske unije, ki je letos v rahlem minusu (–0,4 odstotka). Slovenija je zabeležila tudi napredek na lestvici prijaviteljic pri EPO, s 37. mesta v letu 2023 smo se letos povzpeli na 34. mesto. Takšen rezultat kaže na živahno raziskovalno-razvojno okolje, ki zna prepoznati pomen intelektualne lastnine.

Prednjači področje električnih strojev in farmacije

Pri kar 33 odstotkih vseh slovenskih prijav v letu 2024 je sodelovala vsaj ena izumiteljica. To Slovenijo uvršča nad evropsko povprečje, ki znaša 25 odstotkov. Delež žensk med slovenskimi inovatorji dokazuje, da se tudi v tradicionalno moških tehničnih poklicih dogajajo premiki.

Največ slovenskih patentnih prijav je bilo na področju električnih strojev, energetike in prometa. Sledijo farmacija, organska kemija in kemijsko inženirstvo. Med najbolj dejavne prijavitelje spadajo Krka, Pipistrel in Kemijski inštitut. Vendar pomembne inovacije ne prihajajo le iz velikih podjetij. Slovenski izum, ki mehansko prepreči točenje napačnega goriva v avtomobil, je že 16 let zaščiten s patentom. Nastal je v Šentjerneju in še danes uspešno preprečuje pogoste napake voznikov.

Profimedia

Pomembna je izvirnost 

Kaj pravzaprav je patent? Patent je pravica, ki posamezniku ali pravni osebi omogoča izključno uporabo določenega izuma. Da se lahko zaščiti z njim, mora biti izum nov, izviren ter uporaben v industriji. Gre za tehnično rešitev, ki pred tem še ni bila javno objavljena ali uporabljena in ki za poznavalca stroke ne izhaja očitno iz znanega stanja tehnike. Trajanje patenta je omejeno – običajno velja 20 let od datuma vložitve, v nekaterih primerih pa je mogoče zaprositi za skrajšan patent, ki velja 10 let. Pomembno je, da imetnik patenta v času njegove veljavnosti spremlja morebitne kršitve in jih ustrezno naslavlja.

V Sloveniji se nacionalna patentna prijava odda na Uradu za intelektualno lastnino. Prijavitelj jo lahko vloži sam ali prek zastopnika. Po podatkih urada letno prejmejo med 300 in 400 prijav. S patentom ni mogoče zaščititi vsega. Denimo znanstvenih teorij, matematičnih metod, računalniških programov, pravil za igre ali umetniških del. Tudi postopki zdravljenja in diagnostične metode za ljudi in živali so izvzeti iz patentnega varstva – iz humanitarnih razlogov. Podobno velja za izume, ki bi lahko ogrozili varnost ljudi ali bili v nasprotju z javnim redom in moralo.

Od leta 2023 je v uporabi evropski patent z enotnim učinkom, ki omogoča zaščito v 18 državah z eno samo prijavo. Ta sistem olajša postopek in zmanjša stroške za inovatorje. V letu 2024 je bilo več kot četrtina vseh evropskih patentov (28.000) preoblikovanih v enotne patente. Pri slovenskih prijavah je ta delež še višji – kar 56,7 odstotka slovenskih patentov je dobilo enoten učinek, kar nas uvršča v sam vrh. Zanimivo je, da sistem posebej privablja manjše subjekte – evropska mala in srednja podjetja ter univerze dosegajo kar 57,5-odstotno stopnjo uporabe enotnega patenta.

Vse več je patentov za čisto energijo

Na svetovni ravni so največ evropskih patentov tudi letos prijavile Združene države Amerike, sledile so Nemčija, Japonska, Kitajska in Južna Koreja. Južna Koreja je zabeležila največjo rast (+4,2 odstotka), ZDA in Japonska pa upad števila prijav. Najhitreje rastoče področje je bila računalniška tehnologija, zlasti tisto, kar je povezano z umetno inteligenco. Pomembno rast pa je zabeležila tudi tehnologija čiste energije, predvsem v razvoju baterij (+24 odstokov).

Čeprav lestvico največjih prijaviteljev na EPO vodijo multinacionalke, kot so Samsung, Huawei, LG in Siemens, kar 22 odstotkov evropskih prijav prihaja od posameznikov in manjših podjetij. Dodatnih 7 odstotkov prispevajo univerze in raziskovalne ustanove. To kaže, da inovacije niso rezervirane le za korporacije, temveč lahko izvirajo tudi iz domačih delavnic, laboratorijev in učilnic.

V Sloveniji imamo bogato zgodovino inovatorstva. Med prvimi prijavitelji patenta pri nas je bila Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, ki je leta 1991 prijavila vezje za napetostno zaščito. Od takrat je Urad za intelektualno lastnino podelil že več kot 100.000 pravic intelektualne lastnine.

Kinodvor

Patent je naložba v prihodnost

Med slovenskimi izumitelji z najodmevnejšim mednarodnim renomejem je zagotovo Peter Florjančič, ki je v svojem življenju prijavil kar 400 patentov. Med njegovimi prepoznavnimi izumi so razpršilec parfumov, plastični okvirčki za diapozitive in stroj za brizganje plastike ter prve zamisli o varostnem mehu v avtomobilih. V življenje jih je prenesel 43, nazadnje leta 2016, ko je patentiral prstan v obliki vesla za blejsko pletno.

Podatki kažejo, da Slovenija postaja vse bolj prepoznavna kot država, ki zna razvijati in varovati znanje. Stabilna rast patentnih prijav, visoka prisotnost žensk v inovacijskem prostoru in močna uporaba enotnega patenta nas postavljajo na zemljevid inovativnih držav. Patent ni le formalnost – je naložba v prihodnost. S premišljenim varstvom svojih izumov lahko posamezniki in podjetja zagotovijo konkurenčno prednost ter trajnejši vpliv svojih rešitev v vsakdanjem življenju ljudi.