Profimedia

Že v starem Rimu se je začetek maja povezoval s Floralijami, praznikom posvečenim boginji cvetja Flori. Bil je čas petja, plesa in cvetličnih parad, pri katerih so sodelovale tudi rimske prostitutke, saj so Floro štele za svojo zaščitnico. Ko so Rimljani širili svoje ozemlje, so njihove običaje ponekod prepletli z lokalnimi verovanji – tako je v keltskih deželah nastal praznik Beltane.

Kelti so verjeli, da se nov dan začne ob sončnem zahodu. V noči pred Beltane so zato pogasnili vse ognje, ob zori pa na vrhovih gričev prižgali kresove, s katerimi so pozdravili prihod svetlobe in poletja ter prosili bogove za zaščito živine in polj. Tudi germanska ljudstva so imela svoje različice teh obredov, najbolj znana je walpurgina noč, ko so z ognjem odganjali čarovnice in zle duhove. Kresovi in slavljenje rasti ter plodnosti so tako postali rdeča nit praznovanja prvomajskih dni, ki je preživela kljub kasnejšim krščanskim vplivom in reformacijam.

Muzej Velenje

V srednjem veku je v Angliji prvi maj postal eden najbolj priljubljenih praznikov. Ljudje so ponoči odhajali v gozdove nabirat cvetje in razcvetele veje, ki so jih ob sončnem vzhodu prinašali v vasi. Sredi vasi so postavljali mlaje – visoka drevesa, okrašena s trakovi, okoli katerih so plesali. Ob tem so izbirali majsko kraljico in kralja, ki sta vodila veseljačenje. Čeprav so protestantski reformatorji ta praznovanja označevali za pogansko in nemoralno razbrzdanost, so se običaji ohranili vse do danes, le da so sčasoma izgubili prvotni pomen zagotavljanja rodovitnosti in se spremenili v preproste ljudske veselice.

Nik Jarh

Dolga tradicija postavljanja mlajev

Tudi v Sloveniji ima postavljanje mlajev dolgo tradicijo. Mlaji, okrašeni z venčki, cvetjem in slovenskimi zastavami, še danes krasijo mnoge vasi, zlasti na Koroškem, Primorskem in v Prekmurju. Posebnosti, kot so majoš v Gančanih in majenca v Dolini pri Trstu, kjer mlaj krasi cvetoča češnja, so dragoceni del kulturne dediščine.

Nataša Juhnov

Ogenj prežene slabe sile

Prvomajska noč je še vedno čas, ko na vrhovih gričev zagorijo kresovi. Ogenj naj bi imel moč pregnati slabe sile in pritegniti dobro energijo, kar je bilo pomembno že pri starodavnih obredih Beltana. Kasneje so v boju proti čarovnicam kresove spremljali še poki možnarjev in karbidnih topov. Na Slovenskem je 1. maj povezan tudi z verskimi obredi – začetek šmarnic, večernih pobožnosti v čast Mariji, pomeni, da so krščanske tradicije uspešno vključile poganske šege in jim dodale novo vsebino.

Profimedia

Simbol boja za delavske pravice

V sodobnem času pa ima prvi maj še eno pomembno sporočilo – postal je dan delavskih pravic. Ta del zgodbe se začne konec 19. stoletja v Združenih državah Amerike, kjer so delavci med industrijsko revolucijo delali po 12 do 16 ur dnevno. Zahteva po osemurnem delavniku je pripeljala do velike stavke 1. maja 1886. Na trgu Haymarket v Chicagu so izbruhnili spopadi, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Spomin na te dogodke je bil povod, da je svetovni kongres socialističnih strank v Parizu leta 1889 razglasil 1. maj za dan mednarodnih delavskih demonstracij. Prvi maj je postal simbol boja za delavske pravice in socialno pravičnost.
V Sloveniji so prve proslave prvega maja potekale že leta 1890, predvsem v rudarskih naseljih in večjih mestih. Dan se je začel z budnicami godb na pihala, delavci so si v gumbnice zataknili rdeče nageljne, sledili so sprevodi, govori in veselice. Po drugi svetovni vojni je bil prvi maj v Jugoslaviji zapovedan državni praznik, ob katerem so potekale delavske in vojaške parade, izleti v naravo, tekmovanja in družabna srečanja. Tradicija je preživela tudi po osamosvojitvi Slovenije, čeprav danes poteka v precej bolj sproščenem in individualnem duhu.

Čeprav je prvi maj dan praznovanja, se njegovo praznovanje ni vedno končalo mirno. Kljub prvotni ideji združevanja so bili nekateri prvomajski shodi zaznamovani s spopadi in nasiljem – od tragedije v Chicagu, do krvavih dogodkov v Berlinu leta 1929, ko je policija napadla delavsko povorko. Tudi v sodobnem času se 1. maj včasih sprevrže v proteste proti globalnemu kapitalizmu in socialni neenakosti, ki jih spremljajo nemiri.

Prvi maj ostaja dan, ki v sebi združuje starodavno slavljenje pomladi in svetlobe, kulturne obrede in boj za delavske pravice. Je dan, ko se ljudje še vedno zbirajo ob ognju, poslušajo budnice, postavljajo mlaje, nosijo nageljne in se spominjajo težko priborjenih pravic. Danes ga lahko doživljamo kot priložnost za druženje, veselje in razmislek o tem, kaj pomeni solidarnost in spoštovanje dela – vrednote, ki ostajajo aktualne ne glede na čas in kraj.