Profimedia

V Bruslju so objavili razrez evropskih sredstev po državah članicah, ki jim bodo glede na v sredo predstavljeni predlog prihodnjega večletnega finančnega okvirja na voljo za izvajanje t. i. nacionalno-regionalnih načrtov. V njih bodo članice v sodelovanju z regijami določile reforme in naložbe, ki jih bodo morale izvesti, če bodo želele prejeti evropska sredstva.

Načrti bodo vključevali sredstva za kohezijsko politiko, skupno kmetijsko politiko, socialno politiko, ribiško in pomorsko politiko, migracije, upravljanje meja in notranjo varnost, navajajo na komisiji.

Sloveniji bo glede na objavljeni razrez v obdobju 2028-2034 za izvajanje teh politik na voljo 5,4 milijarde evrov, od tega 0,3 milijarde za področje notranjih zadev, 0,3 milijarde pa v okviru socialnega podnebnega sklada.

V trenutnem MFF (2021-2027) ji je bilo medtem na začetku na voljo 3,2 milijarde evrov za kohezijsko politiko in 1,8 milijarde evrov za izvajanje skupne kmetijske politike.

Evropska komisija je v sredo predstavila predlog prihodnjega MFF, ki v primerjavi z dosedanjimi večletnimi finančnimi okvirji predvideva poenostavljeno strukturo s tremi osrednjimi stebri.

Poleg izplačil na podlagi nacionalno-regionalnih načrtov, izvajanju katerih bo v MFF glede na predlog namenjenih 865 milijard evrov, sta to še evropski sklad za gospodarsko konkurenčnost, vreden okoli 450 milijard evrov, in zunanje delovanje EU. Za to področje, ki vključuje tudi podporo širitvi, bo EU v skladu s predlogom v obdobju 2028-2034 namenila 215 milijard evrov.

Danes bodo sicer prvo razpravo o predlogu z evropskim komisarjem za proračun Piotrom Serafinom opravili ministri držav članic za evropske zadeve. Prava pogajanja - v teh se bo verjetno predlog, vključno z nacionalnimi alokacijami, še spremenil - se bodo začela jeseni. Trajala pa bodo vsaj leto in pol.

Slovenija pozdravlja predlog dolgoročnega proračuna

Predlog prihodnjega dolgoročnega proračuna EU (MFF), ki ga je v sredo predstavila Evropska komisija, gre po mnenju Slovenije v pravo smer, je danes povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin.

"Slovenija je načeloma zadovoljna s tem, kar je komisija dala na mizo. To vidimo kot predlog, ki dopušča sicer še kar nekaj možnosti za pogajanja, gre pa v pravo smer," je dejal Štucin pred prvo ministrsko razpravo o predlogu.

Po njegovih besedah skoraj 2000 milijard evrov vreden proračun EU za obdobje 2028-2034 ponuja dobro ravnovesje med obstoječimi instrumenti, kot sta kohezija in kmetijska politika, in novimi prednostnimi nalogami, kot sta gospodarska konkurenčnost in odpornost.

"Slovenija bi si želela morda še bolj ambiciozen večletni finančni okvir. Vprašati se moramo namreč, ali potrebujemo več Evrope ali manj. Za Slovenijo kot manjšo državo članico je izjemnega pomena, da živimo v varni, konkurenčni Evropski uniji. Ampak to ne pride samo od sebe, v to moramo investirati," je državni sekretar povedal o obsegu predlaganega MFF.

Sašo Švigelj

Glede prenovljene strukture MFF, ki med drugim vključuje nacionalno-regionalne načrte za izplačevanje sredstev za kohezijo in kmetijstvo, pa je dejal, da je še težko reči, ali bo imela pozitivne učinke ali pomanjkljivosti.

Zdi se sicer, da bo v primerjavi z dosedanjimi večletnimi finančnimi okvirji manj finančnih orodij, ki bodo bolj pregledna, je povedal Štucin. Dodal je, da gre ideja o nacionalno-regionalnih načrtih v pravo smer in da bo to verjetno na koncu tudi boljša rešitev za slovenske državljane.

Sloveniji bo glede na razrez Evropske komisije v okviru načrta za izvajanje kohezijske, kmetijske in še nekaterih drugih politik na voljo 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev.

Državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki se poslavlja s položaja, je ob tem poudaril, da je treba pri razpoložljivih sredstvih upoštevati, da je Slovenija zdaj bolj razvita, kot je bila pred sedmimi leti, ko so se začela pogajanja o trenutni finančni perspektivi.

"Ko govorimo o številkah, vidimo, da kakšnih večjih rezov tukaj najverjetneje za Slovenijo ne bo. Ne bomo najbrž imeli na razpolago povsem enakih sredstev kot pred sedmimi leti. Vendar pa je za nas pomembno tudi, za kaj lahko uporabimo ta sredstva," je dejal. Slovenija bo po njegovih navedbah uspela v veliki meri obdržati sredstva za kohezijo in kmetijstvo, po novem pa ji bodo na razpolago tudi sredstva za konkurenčnost in varnost.

"Tako da v bistvu izhodišče, ki ga imamo zdaj, ni slabo, je dobro. Opozarjam pa še enkrat na to, da gre za proces, ki bo naporen in bo najverjetneje trajal tam nekje dve leti. Vprašanje je, kaj od tega, kar je zdaj na mizi, bo na koncu sprejeto," je poudaril državni sekretar.

Do predlogov novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna se medtem Slovenija po njegovih besedah še ne more opredeliti.