Sindikati zbrali dovolj podpisov za referendum o interventnem zakonu
Po odločitvi ustavnega sodišča so sindikati zbrali dovolj podpisov za referendum. Datum glasovanja še ni določen, zakon pa ostaja predmet razprave.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»V imenu šestih sindikalnih central, ki smo pobudnice in tudi organizatorke zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum proti interventnemu zakonu, ki razkraja Slovenijo, sporočam, da smo včeraj do 17. ure presegli 40.000 podpisov, ki so potrebni za to, da se razpiše referendum. Natančna številka je 40.960,« je sporočil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Sindikati so zahtevano število podpisov zbrali v treh tednih, 12 dni pred iztekom roka. Štrukelj je na novinarski konferenci poudaril pomen neposrednega demokratičnega odločanja, ki ga je sindikatom omogočila odločitev ustavnega sodišča. Zdaj jih čaka naslednji korak, saj bodo morali volivce prepričati tudi na referendumu.
Sindikalne centrale so podpise začele zbirati 1. septembra v okviru kampanje Proti razkroju Slovenije. Za vložitev referendumske zahteve so potrebovale najmanj 40.000 overjenih podpisov, ki so jih lahko volivci oddali na upravnih enotah ali elektronsko prek portala eUprava. Čeprav so zahtevano število že presegle, bodo podpise zbirale do 5. oktobra, nato pa jih bodo vložile v državni zbor.
Sindikati opozarjajo na prihodnost javnih storitev
Predstavniki sindikalnih central vztrajajo, da interventni zakon kljub svojemu imenu ne prinaša razvoja za vse prebivalce, temveč koristi predvsem najpremožnejšim. Po njihovem prepričanju bi zmanjšanje javnofinančnih prihodkov lahko ogrozilo financiranje zdravstva, šolstva, socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe, kulture in drugih javnih storitev.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je že ob začetku zbiranja podpisov poudaril, da sindikati ne nasprotujejo gospodarskemu razvoju, temveč zakonskim rešitvam, ki po njihovem mnenju zmanjšujejo solidarnost in povečujejo družbene razlike. Po njegovem prepričanju je referendum priložnost, da volivci odločijo, ali sprejeti ukrepi dejansko koristijo večini prebivalstva.
Sindikati so v zadnjih tednih opozarjali tudi na tehnične težave pri elektronskem oddajanju podpisov prek portala eUprava. Od pristojnega ministrstva so zahtevali pojasnila in odpravo motenj.
Zbiranje podpisov so spremljali tudi sporni oglasni panoji, ki so po navedbah Konfederacije sindikatov javnega sektorja posnemali grafično podobo njihove referendumske kampanje.
Na nekaterih so geslo »Proti razkroju Slovenije« spremenili v »Proti razvoju Slovenije«, eden pa je bil usmerjen neposredno proti Štruklju. Ta je v torek na policiji vložil kazenski ovadbi zoper neznanega storilca, eno v svojem imenu in drugo v imenu konfederacije.
Pot do referenduma jim je odprlo ustavno sodišče
Sindikati so prvo referendumsko pobudo vložili že maja, ko so v nekaj dneh zbrali 47.223 podpisov. Državni zbor je nato 27. maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma z utemeljitvijo, da zakon med drugim ureja davke in druge obvezne dajatve, o katerih ustava ne dopušča referendumskega odločanja.
Ustavno sodišče je 24. julija ta sklep razveljavilo. Presodilo je, da zakon poleg davčnih ukrepov vsebuje tudi pomembne spremembe na drugih področjih, ki ne sodijo med ustavne izjeme od referendumskega odločanja. S tem je sindikatom omogočilo nadaljevanje referendumskega postopka.
Kaj prinaša zakon in zakaj mu sindikati nasprotujejo?
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce. Državni zbor ga je sprejel 11. maja, podprli pa so ga tudi poslanci SDS.
Zakon med drugim predvideva znižanje DDV za osnovna živila, možnost začasnega znižanja DDV za nekatere energente, ugodnejšo davčno obravnavo normiranih samostojnih podjetnikov in omejitev socialnih prispevkov pri visokih plačah.
Posega tudi na področji zdravstva in pokojnin. Odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine. Poleg tega ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter znižuje obdavčitev najemnin.
Predlagatelji zakona poudarjajo, da ukrepi zmanjšujejo davčne obremenitve, izboljšujejo konkurenčnost gospodarstva in spodbujajo gospodarsko rast. Podpirajo jih tudi gospodarska združenja, ki zakon vidijo kot pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja.
Fiskalni svet napoveduje 1,2 milijarde evrov poslabšanja javnofinančnega salda
Razpravo o zakonu je dodatno zaostrila septembrska analiza Fiskalnega sveta, ki je ocenil, da bi njegovi ukrepi leta 2027 neposredno poslabšali javnofinančni saldo za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda.
Čeprav bi zakon verjetno spodbudil gospodarsko rast, dodatni prihodki po modelnih ocenah ne bi v celoti nadomestili njegovega neposrednega vpliva na javne finance. Povratni učinki višje gospodarske aktivnosti bi kratkoročno pokrili približno četrtino poslabšanja, po desetih letih pa okoli polovico.
Fiskalni svet ob tem opozarja, da njegova ocena vključuje tudi začasne ukrepe, zato celoten znesek ne predstavlja trajnega letnega stroška.
Sindikati menijo, da analiza potrjuje njihova opozorila o tveganjih za financiranje javnih storitev. Vlado so zato pozvali, naj pojasni, kako namerava nadomestiti predvideni izpad javnofinančnih prihodkov.
V referendumsko kampanjo tudi Svoboda, SD in Levica
Zbrane podpise so pozdravili tudi v opozicijskih Svobodi, SD in Levici, kjer napovedujejo sodelovanje v referendumski kampanji. Poslanec Svobode Matej Grah je dejal, da bodo sindikatom in civilni družbi na voljo tudi s svojo infrastrukturo. »V Svobodi se iskreno veselimo te kampanje, kjer bomo lahko predstavili vse, kar je narobe s tem interventnim zakonom. In prepričan sem, da bomo zmagali,« je poudaril.
Sodelovanje v kampanji je napovedala tudi poslanka SD Andreja Katič. Poslanec Levice Vladimir Šega je medtem opozoril, da manjše vplačevanje v javne blagajne pomeni manj denarja za zdravstvo, šolstvo in druge javne storitve. Kritičen je bil tudi do odsotnosti socialnega dialoga pri pripravi zakona in diskreditacij sindikalnih predstavnikov med zbiranjem podpisov.
Kaj so doslej sporočili iz koalicije?
V NSi vztrajajo, da interventni zakon prinaša davčne razbremenitve in izboljšuje pogoje za gospodarstvo. Poslanec Aleksander Reberšek je 18. septembra poudaril, da zakon ljudem daje in jim ničesar ne jemlje. Izpostavil je predvsem ugodnejšo obravnavo normirancev, znižanje DDV za osnovna živila in energente ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.
Koalicijske stranke so bile kritične tudi do zbiranja podpisov. NSi, SLS in Fokus so 11. septembra zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora za izobraževanje, ker nasprotujejo zbiranju referendumskih podpisov in nameščanju enostranskih političnih gradiv v šolah in na fakultetah.
Zahtevo so sopodpisali SDS, Demokrati in Resni.ca. V NSi poudarjajo, da ločujejo med legitimnim sindikalnim delovanjem in političnim referendumskim aktivizmom.
Kaj sledi in kdaj bo referendum?
Sindikati bodo podpise zbirali do 5. oktobra. Ko bodo vložili zadostno število veljavnih podpisov, bo moral državni zbor razpisati referendum. Datum glasovanja še ni določen.
Volivci bodo odločali o celotnem zakonu, ne zgolj o posameznih davčnih, zdravstvenih ali pokojninskih določbah. Za njegovo zavrnitev bo morala proti glasovati večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali, hkrati pa mora glas proti oddati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
