Velike spremembe pri privezovanju psov, čipiranju mačk in kastraciji pujsov
Predlog novele zakona o zaščiti živali predvideva spremembe na področju označevanja mačk, privezovanja psov, baterijske reje kokoši in kastracije pujskov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ministrstvo za kmetijstvo je v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o zaščiti živali, s katero želijo ponovno poseči v zakon, ki je bil ob velikem razburjenju dela kmetov nazadnje noveliran avgusta 2025 pod vlado Roberta Goloba.
Zadnja novela zakona o zaščiti živali je med drugim prinesla prepoved kastracije pujskov brez anestezije z letom 2026, prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029 in nekatere novosti glede čipiranja mačk. Predstavniki kmetov so takrat opozarjali predvsem, da bodo slovenski prašičerejci zaradi sprememb v nekonkurenčnem položaju glede na rejce v preostalih evropskih državah, kjer ni teh prepovedi.
»Zaščita živali mora temeljiti na stroki, zdravi pameti in spoštovanju ljudi, ki vsak dan skrbijo zanje. Naš cilj ni zniževanje standardov, temveč oblikovanje bolj premišljenih pravil. Pravil, ki temeljijo na dokazih, so sorazmerna in izvedljiva ter se presojajo po dejanskih rezultatih, ne po številu objav na papirju,« je v četrtek v luči priprave novih sprememb zakona poudaril minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Dejal je, da bo novela »ohranila raven standardov, ki jih določa zakonodaja Evropske unije«.
Predlog novele, ki danes stopa v javno obravnavo, je po navedbah Ciglerja Kralja pripravila delovna skupina, v kateri sodelujejo kmetje, lastniki živali, veterinarski strokovnjaki in predstavniki civilne družbe.«
Katere spremembe predlaga ministrstvo
Cigler Kralj je nato na današnji novinarski konferenci nanizal več podrobnosti o predlogu novele. Naštel je osem ključnih sprememb.
Prva je sprememba pri označevanju mačk. To se v skladu s predlogom ne bo več financiralo iz javnih sredstev, označevanje pa ne bo več obvezno, razen v primeru prenosa lastništva živali.
Druga sprememba zadeva baterijsko rejo kokoši. Po besedah Ciglerja Kralja se ohranja cilj opustitve reje kokoši v kletkah, a se prehodno obdobje podaljšuje do konca leta 2034. Bodo pa »v dobro obstoječe reje« in rejcev, ki so vlagali v te zmogljivosti, rejcem omogočili, da se »jim vlaganja amortizirajo in se ustrezno pripravijo na novo ureditev«. Obenem predlagajo prenehanje vlaganj javnih sredstev v obnovo ali nove zmogljivosti kletk v prehodnem obdobju.
Tretja sprememba je povezana s področjem privezovanja psov. Delovna skupina predlaga ohranitev splošne prepovedi privezovanja, a predvideva dve izjemi, in sicer za pse, rojene pred 1. januarjem 2027 ob pogoju, da se psa najmanj enkrat dnevno izpusti oziroma sprehodi, in za pse, ki ponoči varujejo kmetijska gospodarstva.
Četrta sprememba po navedbah Ciglerja Kralja za zdaj predvideva ohranitev trenutne ureditve na področju kastracije pujskov, a se predlaga, da bi lahko rejec ob ustrezni usposobljenosti do sedmega dneva starosti pujska poseg opravil sam. Po sedmem dnevu pa ga lahko ob uporabi predpisanih postopkov opravi samo veterinar. Rejci, ki bi poseg opravili sami, morajo biti ustrezno usposobljeni in imeti sporazum z veterinarsko organizacijo, je poudaril minister.
Predlog v peti točki predvideva uvedbo prehodnih hlevov za rejne živali, »tudi kopitarje«, je bil jasen Cigler Kralj. Tako se predlaga »prehod na prehodni hlev«, zaradi česar po ministrovih besedah ne bo več potrebe po zavetiščih za kopitarje, ta pa se tako ne bodo financirala iz javnih sredstev.
Stroka kot šesto spremembo predlaga »spremembo pogojev financiranja živali v zavetišču po 180. dnevu namestitve, in sicer za kronično bolne živali in živali z brezupno prognozo«, te oskrbe država ne bo več sofinancirala.
Sedma sprememba predvideva umik določbe o zasegu vozila v primeru nedovoljenih prevozov hišnih živali. Ta določba je bila po navedbah ministra »neizvedljiva«, saj da inšpektorji nimajo pristojnosti za zaseg, tega ne morejo storiti, v praksi pa tudi nobenega vozila niso zasegli.
Zadnja večja sprememba je s področja eksotičnih živali, kjer se »usklajujeta zakon o zaščiti živali in zakon o ohranjanju narave,« je pojasnil Cigler Kralj.
Cigler Kralj je ocenil, da je delovna skupina opravila veliko delo, sledila usmeritvam stroke in njegovim navodilom. Poudaril je, da je treba rejcem in kmetom »olajšati kmetovanje«, ob tem pa pripraviti zakone, ki so izvedljivi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
