Biti samski je vse dražji luksuz
Najemnina, ogrevanje, elektrika, internet, zavarovanja in gospodinjski stroški ostajajo skoraj enaki, ne glede na to, ali v stanovanju živi ena ali več oseb.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zato enočlanska gospodinjstva za enak življenjski standard porabijo bistveno več denarja na posameznika. V Sloveniji jih je iz leta v leto več – med njimi so mladi, ločeni in vse več starejših –, finančni pritisk pa postaja vse večji.
Če sta nekoč samskost in samostojno življenje pomenila predvsem simbol neodvisnosti, danes za številne predstavljata tudi precej večje finančno breme. Razlog ni v tem, da bi samski več trošili, temveč v tem, da večine osnovnih življenjskih stroškov ni mogoče razdeliti na dva ali več članov gospodinjstva.
Najemnina za stanovanje, stroški ogrevanja, elektrike, interneta, komunalnih storitev ali zavarovanja so skoraj enaki, ne glede na to, ali v njem živi ena oseba ali štiri. To pomeni, da samski za enak življenjski standard plačajo občutno več kot pari ali družine. Ekonomisti temu pravijo izguba ekonomije obsega. V praksi pa pomeni nekaj zelo preprostega – ena plača mora pokriti vse.
Enočlanskih gospodinjstev je vse več
Slovenija pri tem ni izjema. Po podatkih evropske statistike je delež enočlanskih gospodinjstev v zadnjih desetletjih vztrajno naraščal, podoben trend pa beleži tudi Slovenija. Staranje prebivalstva, poznejše ustvarjanje družin, več ločitev in daljša življenjska doba pomenijo, da vedno več ljudi živi samih.
Za temi številkami se skrivajo zelo različne življenjske zgodbe. Mladi, ki se prvič odselijo od staršev. Ljudje po ločitvi, ki morajo na novo vzpostaviti gospodinjstvo. Vdove in vdovci, ki po smrti partnerja ostanejo sami v istem stanovanju, z enakimi položnicami, a precej nižjim prihodkom. Prav zato vprašanje samskosti ni več zgolj življenjski slog, ampak postaja tudi pomembno socialno vprašanje.
Stanovanje je največji strošek
Največja razlika se pokaže pri stanovanjskih stroških. Če par za najemnino plača 900 evrov, vsak prispeva približno polovico. Samska oseba mora enak znesek pokriti sama. Podobno velja za elektriko, internet, televizijo, upravniške stroške ali ogrevanje. Ti se z enim dodatnim stanovalcem ne podvojijo.
Banka Slovenije opozarja, da stroški bivanja ostajajo eden največjih izdatkov gospodinjstev, največje breme pa predstavljajo ljudem z nižjimi prihodki ter najemnikom. Med stroške bivanja sodijo najemnina oziroma stanovanjski kredit, elektrika, voda, ogrevanje, komunalne storitve, zavarovanja in vzdrževanje nepremičnine.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije del prebivalcev za stanovanjske stroške še vedno porabi več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka, pri čemer so med bolj obremenjenimi prav manjša gospodinjstva in osebe z nižjimi prihodki.
Tudi vsakdan je dražji
Razlike se ne končajo pri stanovanju. Nakup hrane za eno osebo je pogosto dražji na kilogram ali liter, saj so večja pakiranja ugodnejša. Velik del hrane se pri enočlanskih gospodinjstvih tudi hitreje pokvari, zato je odpadkov več.
Podobno velja za gospodinjske pripomočke, čistila, kuhinjske aparate ali avtomobil. Avto je treba registrirati in zavarovati ne glede na to, ali ga uporablja ena oseba ali štiri. Tudi internetni priključek, televizija ali naročnine na različne storitve stanejo enako.
Ekonomisti zato poudarjajo, da življenjskih stroškov ni mogoče preprosto deliti s številom članov gospodinjstva. Dve osebi skupaj praviloma ne potrebujeta dvakrat več denarja kot ena sama.
Mladi vse težje na svoje
Največji izziv samskost predstavlja mladim odraslim. Visoke cene stanovanj in najemnin pomenijo, da številni ostajajo pri starših dlje, kot bi si želeli. Čeprav imajo redno zaposlitev, jim po plačilu najemnine, položnic in osnovnih življenjskih stroškov pogosto ostane zelo malo.
Tudi zato strokovnjaki opozarjajo, da stanovanjska problematika neposredno vpliva na poznejše osamosvajanje mladih, ustvarjanje družin in rodnost. V številnih evropskih državah zato nastajajo različne oblike sobivanja oziroma skupnega najema stanovanj, kjer si več posameznikov deli stroške, čeprav niso družina.
Ločitev pogosto pomeni finančni šok
Podobno težko obdobje doživijo ljudje po ločitvi. Namesto enega gospodinjstva nastaneta dve. Dve kuhinji, dva hladilnika, dva internetna priključka, dvojni stroški ogrevanja in elektrike. Če so vključeni še otroci, postane finančna slika še zahtevnejša.
Veliko ljudi po razpadu zveze prvič občuti, kako drago je pravzaprav živeti sam. Ne gre le za čustveno spremembo, temveč tudi za občuten padec življenjskega standarda.
Najbolj ranljivi ostajajo starejši
Posebej izpostavljeni so starejši, ki po smrti partnerja ostanejo sami. Veliko jih živi v stanovanjih ali hišah, ki so jih nekoč vzdrževale dve pokojnini, danes pa vse stroške krije ena sama. Čeprav se poraba elektrike ali vode nekoliko zmanjša, večina fiksnih stroškov ostane skoraj nespremenjena.
Že razvojna poročila Slovenije opozarjajo, da so med najbolj ranljivimi skupinami prav upokojenci v enočlanskih gospodinjstvih, saj težje financirajo stanovanjske stroške in nujna obnovitvena dela.
Samskost ni problem, finančna neenakost pa je
Število ljudi, ki živijo sami, bo po napovedih še naraščalo. Družba se spreminja, življenjske poti so vse bolj raznolike, samskost pa postaja običajen del življenja. Težava zato ni v tem, da nekdo živi sam. Težava je, da je večina ekonomskega sistema še vedno prilagojena gospodinjstvom z dvema ali več odraslima osebama, kjer si je mogoče deliti stroške. Posledica je paradoks sodobnega časa. Samski pogosto porabijo manj elektrike, manj vode, pojedo manj hrane in ustvarijo manj odpadkov, a jih vsakdanje življenje kljub temu stane občutno več. Ne zato, ker bi živeli razkošneje, ampak zato, ker vse račune plačuje ena sama denarnica.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
