Žiga Živulović jr. / Bobo

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. 1. 2025?«

Zakon ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti in določa pogoje za njegovo priznanje.

Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.

Po trenutno veljavnem zakonu izjemne pokojnine prejema 83 oseb, od tega je 33 družinskih članov, ki so to pravico pridobili po smrti upravičenca. V novem zakonu se pravica do dedovanja dodatka ukinja.

Odzive strank vladne koalicije, ki zakon podpirajo, in opozicije, kjer mu nasprotujejo – podpise za razpis referenduma so zbrali v največji opozicijski stranki SDS –, preberite v tem članku.

Kdaj zakon na referendumu pade?

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bosta izpolnjena dva pogoja: proti mora glasovati večina volivcev, ki odda veljavno glasovnico, obenem pa mora proti glasovati najmanj petina volilnih upravičencev.

Na dan razpisa zakonodajnega referenduma je bilo v Sloveniji 1.693.355 volilnih upravičencev. To pomeni, da je za izpolnitev zavrnitvenega kvoruma potrebnih 338.671 glasov proti.

Zavrnitveni kvorum je bil od uveljavitve ustavnih sprememb leta 2013 dosežen dvakrat. Leta 2015 na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in leta 2021 na referendumu o zakonu o vodah. Na prvem je proti ob 36-odstotni udeležbi glasovalo 63,51 odstotka volivcev, na drugem pa ob 46-odstotni udeležbi 87,75 odstotka volivcev.

Predčasno glasovanje

Predčasno glasovanje bo potekalo v torek, 6. maja, sredo, 7. maja, in četrtek, 8. maja.

Za volivce z območja Ljubljane volišče za predčasno glasovanje zaradi zasedenosti prostorov tokrat ne bo na Gospodarskem razstavišču, ampak na drugih lokacijah. Predvidoma bo organizirano na sedežu ljubljanske upravne enote na Linhartovi cesti 13, kjer naj bi bilo tudi ljubljansko volišče omnia. To je volišče, ki si ga volivec izbere za glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča.

Glasovanje iz tujine

Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja v tujini in bi želeli glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatskem predstavništvu, morajo vlogo za glasovanje iz tujine oddati najpozneje do petka, 25. aprila.

Enako morajo storiti tudi volivci, ki stalno prebivajo v tujini in želijo glasovati po pošti. V nasprotju z državnimi volitvami, kjer volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini prejmejo volilno gradivo za glasovanje po pošti iz tujine po uradni dolžnosti, to za glasovanje na referendumu namreč ne velja.

Za glasovanje na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu vloge ni treba oddati vloge, saj so volivci s stalnim prebivališčem v tujini vpisani v posebni volilni imenik. V tujini bo vzpostavljenih 29 volišč na diplomatskih in konzularnih predstavništvih v 25 državah.

Glasovanje po pošti v Sloveniji

Do glasovanja po pošti v Sloveniji so upravičeni volivci v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, v priporu ali zaporu ter volivci z odločbo o invalidnosti. Vlogo morajo oddati najpozneje do srede, 30. aprila.

Glasovanje na domu in zunaj okraja

Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču in bi želeli glasovati doma, imajo čas za oddajo vloge do srede, 7. maja. Takrat se izteče tudi rok za oddajo vloge za glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča na omnia voliščih.

Koliko bo stala izvedba referenduma?

Ocenjeni stroški referenduma znašajo približno 6,6 milijona evrov. Od tega bo 3,7 milijona evrov namenjenih za plačilo nadomestil volilnim organom, 2,9 milijona evrov pa bo šlo za najem volišč, stroške informacijske podpore, tiska, distribucije volilnega gradiva in poštne stroške.

Višji stroški volilnih organov so posledica prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Osnova za izračun nadomestil volilnim organom je osnovna plača predsednika ustavnega sodišča, ki se je s plačno reformo zvišala.

Predsednik in namestnik predsednika volilne komisije volilne enote in okrajne volilne komisije bosta po novem prejela 1.666,18 evra (ta bruto znesek je do 1. januarja letos znašal 1.150,61 evra). Član in namestnik člana volilne komisije volilne enote in okrajne volilne komisije bosta prejela 635,11 evra (prej 438,03 evra).

Predsednik in namestnik predsednika volilnega odbora bosta prejela neto znesek 96,33 evra (prej 66,48 evra), člani in namestniki članov volilnega odbora pa 81,51 evra (prej 56,25 evra).