Rdeče številke ptujske bolnišnice dosegle 2,5 milijona evrov
Čeprav so v ptujski bolnišnici v lanskem letu ne zgolj dosegli z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije dogovorjen program, pač pa ga korenito presegli, so leto zaključili v rdečih številkah. V bolnišnici trdijo, da so za opravljene storitve prejeli bistveno premalo sredstev, zato so posledično zabeležili primanjkljaj v višini kar 2,5 milijona evrov.

»Največja težava bolnišnice je podcenjenost opravljenih storitev in presežena realizacija programa akutne bolnišnične obravnave, ki ga ni mogoče načrtovati in ni plačan. Podcenjenost opravljenih bolnišničnih storitev pa se izkazuje z neustreznim planom uteži akutne bolnišnične obravnave, ki je od leta 2015 nespremenjen. Bolnišnica je v letih do danes strokovno napredovala, prav tako zaposluje visoko usposobljen strokovni kader, ki opravlja zahtevne posege, kar se odraža v visoki realizirani povprečni uteži, ki pa ni priznana za plačilo. Realizirani neplačan program akutne bolnišnične obravnave predstavlja za bolnišnico izpad prihodka iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 2,33 milijona evrov,« so razloge slabega poslovanja v letu 2024 strnili člani sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
18. redna seja sveta, ki ga vodi Simon Zore, je potekala prejšnji teden. Obravnavali in potrdili so Letno poročilo 2024, redno delovno uspešnost zaposlenih, razvrščenih v plačno skupino B, ter trimesečno poročilo o realizaciji nacionalnega prioritetnega programa za obdobje oktober–december 2024.
Glede na plan zabeležili več odhodkov in manj prihodkov
Poslovanje po koronskem obdobju iz leta v leto slabše
Lanskoletno poslovanje SB Ptuj je bilo še bistveno slabše kot leto poprej (2023). Takrat so ustvarili 230 tisočakov izgube, lani 2,5 milijona evrov. Na razloge za to – tako menijo – nimajo vpliva. Likvidnostnih težav v letu 2023 niso imeli, obveznosti do dobaviteljev so poravnavali redno, lani jim niti to zaradi težke finančne situacije ni več uspevalo. Še leta 2022 so v ptujski bolnišnici uspešno krmarili med prihodki in odhodki, takrat so leto sklenili s pozitivnim rezultatom in presežkom prihodkov v višini dobrih 84.000 evrov. Sistem plačila je sicer bil drugačen, tudi zaradi epidemije in plačevanja nekaterih programov po realizaciji, kar pa se je lani spremenilo.
Ne svet zavoda ne vodstvo ptujske bolnišnice, na čelu z direktorico Anico Užmah, ne morejo biti zadovoljni s poslovanjem bolnišnice v lanskem letu, ki je negativno, kljub temu da je bil opravljen celotni z ZZZS dogovorjeni program, še več, bil je celo pomembno presežen. Svoje so torej oddelali v celoti in si vseeno »pridelali« za 2,5 milijona evrov več odhodkov kot prihodkov. Celotni prihodki so lani znašali 41.548.680 evrov in so bili za okrog tri odstotke višji kot leto poprej, a sočasno tudi za 3,82 % nižji od načrtovanih.
Odhodki so znašali 44.096.872 evrov in so bili za skoraj 9 odstotkov višji od doseženih v letu 2023 in 2,14 % višji od načrtovanih. Manj prihodkov in več odhodkov, kot so planirali, je rezultiralo v negativen poslovni rezultat.
Povečujejo se neplačane obveznosti do dobaviteljev
Glavni finančnik bolnišnice Boris Kmetec je predstavil še en podatek, ki kaže na resnost situacije: v letu 2024 so se povečale neplačane zapadle obveznosti do dobaviteljev. Temu trendu smo pred leti že bili priča, očitno se zgodba ponavlja. V rdečih številkah je ptujska bolnišnica zaključila že leto 2023, za lani so pripravili sanacijski program in izvedli številne aktivnosti za zagotavljanje vzdržnega poslovanja, ki pa, kot zdaj ugotavljajo, niso zadoščale. »Na področju zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev so bile izvedene številne aktivnosti za obvladovanje čakalnih dob, pri tem so pomembni zlasti programi, ki jih izvajamo izven rednega delovnega časa. Kljub navedenemu so nekateri programi še vedno nad dopustno čakalno dobo, kar je posledica zlasti povečanega števila napotenih pacientov,« so še pojasnili v ptujski bolnišnici.
Tudi na področju kadrov so imeli nekaj težav, realizacija kadrovskega načrta je bila manjša od plana, kar pripisujejo predvsem dvema dejstvoma: pomanjkanju kadra na področju zdravstvene nege in nestimulativno naravnanemu plačnemu sistemu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se