Psihoterapija bo lahko financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ureja do zdaj neurejeno področje. Klinični psihologi, psihiatri in pediatri so do predloga zakona kritični, saj uzakonja tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni, so opozorili v izjavi za medije.
Dostopnost psihoterapije, ki jo uvršča med zdravstvene dejavnosti, naj bi bila večja, kakovost storitev pa višja. Psihoterapija bo lahko financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, izhaja iz predloga.
Brez napotnice pa bodo lahko uporabniki prišli do psihoterapevtske obravnave v okviru centra za krepitev zdravja, centra za duševno zdravje odraslih in centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel povedala na novinarski konferenci po seji vlade.
Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno.
Za pridobitev licence so določeni pogoji strokovne usposobljenosti, do katere psihoterapevt lahko pride tako akademsko kot neakademsko. Določene so ure izobraževanja po posameznih vsebinskih sklopih, ki jih mora psihoterapevt poznati.
Predlog predvideva različne vrste psihoterapevtskih pristopov. To so denimo družinska psihoterapija, eksistencialna terapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, logoterapija, psihoanaliza in skupinska analiza. V začetni fazi bo te pristope določal zakon, v nadaljevanju pa minister za zdravje na predlog zbornice. "Pristopi se pač razvijajo, lahko pride kakšen novejši, tako da jih bo treba nadgraditi," je napovedala ministrica. Po njenih zagotovilih so pristopi v predlogu določeni na podlagi znanstvenih kriterijev.Pregledali so vse pristope, ki jih ima evropska zveza za psihoterapijo, in v predlagani zakon vnesli tiste, ki so znanstveno podprti, je poudarila.
Ministrica odgovarja na očitke
Po predlogu bo vpis v register in podeljevanje licenc do ustanovitve zbornice izvajalo ministrstvo za zdravje, licenca pa bo izdana za obdobje sedmih let. Po preteku tega obdobja jo bodo morali psihoterapevti podaljšati.
Na očitke psihiatrov in kliničnih psihologov, da v zdravstveni sistem vstopajo ljudje, ki niso iz zdravstvene stroke, ministrica odgovarja, da ima "vsak v zdravstvenem sistemu svojo vlogo, tako tudi psihoterapevti, ki bodo postali del tima". Tako bodo denimo v bolnišnični obravnavi psihoterapevti postali del celovite obravnave pacienta in imeli svojo vlogo, tako kot imajo svojo vlogo denimo klinični psihologi ter psihiatri in drugi zdravniki.
Na opozorila kliničnih psihologov, da ni sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, pa je zagotovila, da si prizadevajo za čim prejšnjo ureditev tega področja.
Veto pričakovan
V nadaljevanju se je odzvala na izglasovani odložilni veto DS na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Veto je bil po njenih besedah pričakovan, pričakuje pa, da bo novela v DZ vnovič potrjena.
V povezavi s svojimi navedbami pred sejo vlade, da bo ministrstvo predlagalo vladi, naj ne poda soglasja k imenovanju Bojana Zalarja za direktorja ljubljanske psihiatrične klinike za nov mandat, pa je spomnila na sistemski nadzor na kliniki. Ta je namreč ugotovil določene nepravilnosti, ki pa jih klinika ni v celoti odpravila. Želi si, da jih odpravi čim prej. Če bo vlada sledila predlogu ministrstva in ne bo podala soglasja, bo za direktorja klinike objavljen nov razpis, je povedala.
Stroka kritična do predloga zakona
Predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov so kritični do predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Predlog uzakonja tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni, so opozorili v izjavi za medije. V zdravstvo spušča zdravstvene delavce brez ustrezne izobrazbe, kar bi škodilo področju duševnega zdravja, menijo.
Klinična psihologinja Andreja Mikuž je v izjavi po srečanju z novinarji na zdravniški zbornici poudarila, da bi sprejetje predloga zakona ljudem otežilo razlikovanje med pomočjo v zdravstvenem sistemu in med pomočjo izven, ki nosi določene vrste tveganja.
Prav tako bi sprejetje zakona otežilo delo mreže zdravstvenih služb. Bistvena težava predloga je, da ne upošteva mreže služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Poleg tega ne upošteva že vzpostavljenih preventivnih storitev v zdravstvu, ki tečejo po njenem mnenju zelo dobro v sodelovanju z drugimi službami in osebjem.
Kritična je bila tudi so psihoterapevtskih pristopov, ki bi jih psihoterapevti skladno s predlogom lahko izvajali v zdravstvu. Gre za pristope, ki jih je potrdila evropska zveza za psihoterapijo, dokončno pa jih bo sprejelo ministrstvo za zdravje v soglasju z zbornico. Po besedah Mikuž ta evropska zveza ni relevantno telo, med drugim zato, ker nekateri od pristopov, navedenih pri zvezi, temeljijo na psevdoznanosti. "Le peščica je takih, ki bi jih lahko po kriterijih z dokazi podprtih psiholoških terapij prepoznali kot uporabne in niso v kliničnih smernicah za zdravljenje ljudi s težavami v duševnem zdravju ali duševnimi motnjami," je opozorila.
Tudi specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Urša Mrevlje Lozar je do predloga zakona izjemno kritična. "Ta zakon uzakonja kot zdravstvene delavce ljudi z po našem mnenju neustrezno izobrazbo," je poudarila. "Novi poklic bi regulirala zbornica, ki še ni ustanovljena in nima kompetenc," je dejala.
Menijo sicer, da bi moralo biti področje psihološkega svetovanja in pomoči urejeno. "Absolutno je treba to področje regulirati," je poudarila Mrevlje Lozar. S tem bi posamezniki lažje sprejeli informirano odločitev, na koga se lahko obrnejo v primeru manjših duševnih stisk ali življenjskih prelomnic. Hkrati pa je treba po njenem mnenju jasno ločiti, da gre pri psihoterapiji za področje psihološke pomoči izven zdravstva.
Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti je danes potrdila vlada. Predlog, čigar cilj je večja dostopnost do psihoterapije, umešča psihoterapijo med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence, so izpostavili na ministrstvu za zdravje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
