Profimedia

Tako rjavi medved kot volk in ris, torej vse tri velike zveri v Sloveniji, so pri nas zavarovane v skladu s slovenskimi, evropskimi in mednarodnimi predpisi. Če je ohranitveno stanje populacije rjavega medveda in volka pri nas ugodno, pa se nekoliko slabše godi risu, ki še vedno velja za ogroženo vrsto. Kljub temu se je v zadnjih mesecih na slovenskih tleh odvilo kar nekaj bližnjih srečanj z največjo evropsko mačko, o katerih smo že poročali. Trenutno smo sicer v obdobju, ko medvedi postanejo bolj dejavni, zato so na ministrstvu pripravili nekaj nasvetov.

• Foto: Osupljivo srečanje na kraški planoti, Anja iz oči v oči z risom
• Video: Spet bližnje srečanje z risom, tokrat v snežniških gozdovih

Kar zadeva morebitna srečanja z rjavim medvedom, obstajajo nekateri nasveti, ki jih je dobro poznati. Kot so poudarili na ministrstvu, je pomembno predvsem, da se človek izogiba krajem, kjer bi utegnili biti njihovi brlogi, in da psov ne spušča s povodca. »Če upoštevamo nekaj osnovnih pravil, bomo možnost konflikta s to največjo slovensko zverjo zelo zmanjšali.«

Medved se človeka praviloma izogiba oziroma se mu umakne, a precej večjo težavo predstavlja srečanje z medvedko in mladiči, zlasti če »sprehajalec medveda preseneti in ta nima časa in prostora za umik ali če sprehajalčev pes razdraži medveda.«

Kaj storiti, če naletite na medveda:

• da medveda ne bi presenetili, v gozdu opozarjajte nase, še posebej pri prehodu skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju.
• Psa imejte v gozdu na povodcu. Če pes naleti na medveda, ga namreč lahko v iskanju pomoči privede naravnost k vam.
• Če opazite medveda, se mu ne približujte in ga ne motite. Počasi se umaknite v smeri svojega prihoda in pustite medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Premikajte se počasi, brez hitrih gibov in brez kričanja, da se medved ne bi počutil ogroženega in se začel braniti. V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem pa ni fizičnega stika, ampak želi zgolj prestrašiti neželenega obiskovalca. Obstanite ali počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Najverjetneje se bo medved ustavil tik pred vami brez fizičnega stika.
• Ne hranite medveda, tudi če je videti prijazen in zvedav.
• Ne približujte se medvedu, ki se hrani na truplu živali. V večini primerov se medved od hrane umakne, vendar pa se lahko odloči, da bo vir hrane branil pred vsiljivcem.
• Medvedjemu brlogu se ne približujte in ne poskušajte vstopiti vanj.
• Ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagajte v gozdu, v bližini planinskih koč, v bližini gozdnega roba ali v bližini naselij, ker to lahko privabi medveda. Odpadke odlagajte v medvedu nedostopne smetnjake. Zelo pomembno je, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka, saj je to eden od glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov.

Ukrepi države

Država za boljše sobivanje z velikimi zvermi izvaja številne ukrepe. V prvi vrsti »sofinancira zaščitne ukrepe pred škodo, ki jo lahko povzročijo velike zveri, izplačuje odškodnino za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, spremlja stanje populacij z monitoringi ter izobražuje, ozavešča in svetuje o velikih zvereh.«

Poseganje v populacije velikih zveri se izvaja izjemoma in ob izpolnitvi predpisanih pogojev. Ob tem pri oblikovanju in izvajanju sistema upravljanja z velikimi zvermi pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor s posvetovalno funkcijo sodeluje interesna posvetovalna skupina, ki jo poleg predstavnikov ministrstev za naravne vire in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sestavljajo tudi predstavniki nevladnih organizacij s področja zaščite živali, narave in okolja.

Poleg te interesne posvetovalne skupine pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor deluje še strokovna posvetovalna skupina, v kateri so poleg predstavnikov ministrstev prisotni še strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za gozdove ter Zavoda za varstvo narave.