Jure Klobučar

Mlajšim je bolj pomembna samostojnost in prilagodljiv delovni čas, kot stalna oblika zaposlitve od osmih do štirih. Vedno bolj so v ospredju prekarne oblike dela, mlajšim je bolj pomembna samostojnost in prilagodljiv delovni čas, kot stalna oblika zaposlitve od osmih do štirih.

Kako se v tem hitro spreminjajočem svetu znajdejo sindikati? Naloga sindikatov je, da bi prevladalo spoznanje, kako je do ključnih premikov mogoče priti zgolj s poenotenjem zahtev delavstva skozi poenotenje sindikatov, pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Zori spoznanje, da je mogoče delavske pravice, socialne pogoje dela in vrednotenje dela izboljšati zgolj s skupnimi akcijami, še dodaja.

Slovenski delavec bi moral imeti v tem času sladke skrbi, pa pravi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf. Brezposelnost je rekordno nizka, zaposljivost je rekordno visoka.

Sistem v katerem živimo temelji na brutalnem izkoriščanju, na nizki ceni dela, vse prepogosto tudi podprt s pasivnostjo trenutno vladajoče politike, da je seveda ravno segment delavskega organiziranja, ki mora biti seveda pravočasen, tisti, ki lahko premaga tehtnico med izkoriščanjem in dostojnim plačilom za opravljeno delo, ki pa seveda mora izvajati v varnem in z varnih in zdravih delovnih pogojih, pravi eden najbolj kritičnih sindikalistov Damjan Volf.

S. R.

Tišina, ko je treba dvigniti glas

V obeh sindikatih opažajo, da se zaposleni nočejo, včasih tudi ne morejo, boriti za svoje pravice. Vedno znova opominjamo, opozarjamo, da je preventiva pred kurativo in če pridejo delavci pravočasno do nas, ko težava še ni razvita, imamo sindikati veliko večjo možnost da razrešimo nastalo situacijo. Ko pa pride zadeva že tako daleč, ko pride do konflikta ali celo izredne odpovedi delovnega razmerja ali celo še kaj hujšega, potem je pa seveda ta nabor možnih rešitev izjemno majhen in ozek, opozarja Volf.

Šibka točka slovenskega sindikalizma je nesposobnost aktivirati članstvo oziroma širše delavstvo, pa pravi Branimir Štrukelj. Pogosto sem priča temu, da je deklarativnost nekaj, ko je pa treba vzeti pot pod noge in se postaviti na ulico, se pa ta pripravljenost prispevati, torej v resnici v temelju neka solidarnost s skupnim interesom izrazito zmanjša in to je problem, opaža Štrukelj.

Zaposlenim v javnem sektorju je nekoliko lažje

Štrukelj, ki vodi sindikat SVIZ, ki zastopa učitelje in vzgojitelje opaža, da je sindikatom v javnem sektorju vendarle nekoliko lažje. V šolstvu je v sindikat včlanjenih več kot 50 odstotkov zaposlenih. V zasebnem sektorju pa so pritiski proti organiziranju veliko večji in tudi negativna propaganda proti sindikatom je veliko močnejša. Upanje, da bo enkrat boljše daje veter v jadro kapitalu, da do zadnjega trenutka izkorišča vlogo močnejšega v delovnem razmerju. Delavstvo pa prevečkrat pričakuje, da se bo zadeva razrešila sama od sebe, o pasivnosti delavcev pravi Štrukelj.

V konfederaciji sindikatov 90 opažajo, da se članstvo v zadnjem času celo nekoliko povečuje, še posebej v delovno intenzivnih panogah, kjer je kršenje zakonodaje in osnovnih človekovih pravic še izjemno veliko. Predvsem se po njegovo prebuja mladina.

Strah prevladuje nad pogumom

Sistem, v katerem živimo, vzgaja generacije individualistov, da vsak pričakuje, kaj bo on od družbe dobil. Sistemu je tudi uspelo, da prevladuje strah pred pogumom, dodaja Volf. Ki ob prazniku dela opozarja, da nobena pravica ni podarjena. Zato je potrebno za vsako zadevo ogromno, ogromno napora, da seveda preprečimo kapitalu, ki vse prepogosto tudi z roko v roko s trenutno vladajočo politiko delujejo po principu nizke cene dela, slabih delovnih pogojev.

Vlada je delno uspešna

Pokojninska reforma je načeloma potrjena, sprememba plačnega sistema je pod streho, zato oba sogovornika priznavati vladi, da je bila vsaj delno uspešna. Pa vendar ostaja grenak priokus, da bi lahko storili veliko, veliko več in v Konfederaciji sindikatov 90 se ne moremo znebiti občutka, da tudi ti pri tej vladi moč lobiranja prevlada pred argumenti iskrenega socialnega dialoga, je kritičen Volf. Štrukelj pa ocenjuje, da je vlada Roberta Goloba izrazito nespretna pri prezentaciji rezultatov socialnega dialoga. Po dveh letih te vlade je kazalo, da vlada ni sposobna uresničevati ciljev, ki si jih je zastavila. V zadnjem letu pa je prišlo do premikov, ki jih ni mogoče spregledati, pravi Štrukelj.

Krajši delovni čas in primerno plačilo

Če so se pred skoraj 140 leti v Chicagu delavci uprli in zahtevali osemurni delovnik, pa bo cilj sindikatov v naslednjih 20, 30 letih še dodatno skrajšanje delovnega časa. Ta strateški cilj že postavljajo evropski sindikati v ospredje. Civilizacija bi morala doseči in za tukaj smo sindikati ključni, da bi se čas, ko ga moramo opraviti na delu za enako plačilo, skrajšal, pa naj govorimo o štiridnevnem delovnem tednu ali ob šesturnem delovnem dnevu, ali s kakšno drugačno rešitvijo kombinacij, cilje predstavi Štrukelj.

Drugi cilj je dvig nadomestila za brezposelnost, ki je mizerno nize. Najnižje nadomestilo je namreč 500 evrov in najvišje okoli 800 evrov, pravi Štrukelj. Volf pa je izpostavil, da bi moral vsak delavec v Sloveniji zaslužiti toliko, da se izgone pragu revščine, ki je trenutno postavljen pri 981 evrih. Osnovno plačilo ne bi smelo biti nižje, kot je vsaj 1000 evrov neto izplačila, pravi Volf. Ne smemo dovoliti, da namesto bogate družbe oziroma enako razvite družbe postanemo družba peščice bogatih in ogromne preostale celote izjemno revnih prebivalcev, še zaključi obalni sindikalist.

Robert Balen