Profimedia

Inflacija je bila junija v evrskem območju dvoodstotna in s tem le rahlo višja od majske 1,9-odstotne. Junijsko rahlo povišanje primarno odraža manj negativen prispevek energetske inflacije, saj se je rast cen hrane rahlo umirila na 3,1 odstotka, osnovna inflacija pa je z 2,3 odstotka ostala junija nespremenjena, je v izjavi, ki so jo danes posredovali iz Banke Slovenije, zapisal Dolenc.

Osnovno inflacijo po njegovih besedah še naprej poganja predvsem storitvena inflacija, za katero pa se pričakuje, da se bo ob nadaljevanju umirjanja rasti stroškov dela na srednji rok znižala na ravni, ki so skladne z inflacijskim ciljem.

Ekonomska aktivnost v evrskem območju ostaja robustna. V letošnjem prvem četrtletju se je realni bruto domači proizvod četrtletno povečal za 0,6 odstotka, kar je ugodneje od pričakovanj. K temu je v veliki meri prispevalo povečanje izvoza pred pričakovanim povečanjem ameriških carin. Hkrati je bila gospodarska rast podprta s strani zasebne potrošnje in investicij. Ob tem negotovost ostaja izrazito povišana, predvsem zaradi nejasnega izida trgovinskih pogajanj, je zapisal.

Nespremenjene obrestne mere

Svet Evropske centralne banke (ECB) se je skladno s temi podatki na četrtkovi seji odločil, da ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja pri dveh odstotkih.

"Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri dveh odstotkih na srednji rok. Naši nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije ter moči učinkovanja ukrepov denarne politike. Na podlagi teh podatkov se bomo o naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej," je napovedal Dolenc.

Od junijskega zasedanja sveta ECB je bilo dogajanje na finančnih trgih po njegovih besedah kljub številnim negotovostim razmeroma umirjeno. Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in nestabilnosti v svetovni trgovinski politiki niso imele večjega vpliva na finančne razmere v evrskem območju.

"Prevladujoč optimizem glede ekspanzivne fiskalne politike evrskih držav ostaja podporni dejavnik za stabilnost na finančnih trgih. Razmiki donosnosti državnih obveznic nad primerljivimi nemškimi so se zmanjšali, premije za tveganje na kapitalskih trgih so ostale stabilne, kar se odraža tudi v gibanju cen delnic blizu zgodovinsko visokih ravni. Finančni trgi tako ostajajo odporni na zunanje šoke, čeprav negotovost glede vpliva slednjih na gospodarstvo ostaja povišana," je dodal.