Šimen Zupančič

Vsega skupaj so poplave v zadnjih 30 letih povzročile že za 2,15 milijarde evrov škode, samo v zadnjih dvanajstih letih, ko je bila Slovenija tarča devetih večjih poplav, je bilo škode za 1,17 milijarde evrov. Na leto to pomeni v povprečju za 120 milijonov evrov neposredne škode. Če pa k temu dodamo še škodo zaradi izpada dohodkov podjetij, nekatera so šla zaradi tega tudi v stečaj, je na leto za vsaj 150 milijonov škode.

Ena finančno najhujših poplav je bila, po podatkih ministrstva za naravne vire, leta 1990, ki je bila vredna 580 milijonov. A le do leta 2023; takratna ujma je po oceni vlade povzročila za skoraj tri milijarde evrov škode. Največ je bilo škode na vodotokih, in sicer za 1,32 milijarde evrov.

Jure Zauneker

Zdaj imamo 104 kritična poplavna območja

Razlog več, da posodobimo poplavne karte, kjer so označene najbolj kritične točke pri nas, ter da ukrepe, kaj je tam dovoljeno in kaj ne, še resneje uresničujemo.

Sicer strokovnjaki poudarjajo, da poplav ni možno v celoti preprečiti in da ne moremo zagotoviti popolne varnosti pred njimi, lahko pa z določenimi ukrepi zmanjšujemo verjetnosti poplav, predvsem pa zmanjšamo posledice. O tem govori tudi poplavna direktiva, sprejeta na ravni EU, v Sloveniji pa imamo kar 104 območja tako imenovanega pomembnega vpliva poplav.

Ali z drugimi besedami, 18 porečij, za katere so naredili posebne porečne načrte za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Med njimi tako najdemo Zgornjo Savo, Soro, ljubljansko Savo, Ljubljanico z Gradaščico, Kamniško Bistrico, Srednjo Savo, Savinjo, Krko, Sotlo, Zgornjo Kolpo, Mejno Dravo z Mežo in Mislinjo, Mariborsko-Ptujsko Dravo, Dravinjo, Slovensko Muro in Ledavo ter porečje Idrijce, Vipave in Obale.

Tako je ministrstvo za naravne vire sprejelo posodobljeno oceno poplavne ogroženosti z novimi analizami, ki zdaj širi poplavna območja z omenjenih 86 na 104 območja pomembnega vpliva poplav. Vanjo so tudi dodali različne tipe škodnih posledic, na novo analizirali najvišje pretoke rek, preverili vplive sprememb podnebja in predvsem analizirali že omenjeno poplavo leta 2023.

Šimen Zupančič

Pozidava povzročila, da voda ne more pronicati v zemljo

S tem so tudi dodali 11 novih kritičnih območij, a se pravilnik v osnovi, tako pravijo na ministrstvu za naravne vire, niti ni veliko spremenil in tudi videz kart je enak, povečali pa bodo območje veljavnosti kart.

»Poplavna ogroženost se povečuje tudi zaradi spremenjene pokrivnosti tal oziroma sprememb deleža površine, ki ga zavzemajo posamezne kategorije dejanske rabe zemljišč. Zaradi vse večje pozidave, tako ob vodotokih kot v zaledju, nastaja več nepropustnih površin. Zato več vode odteče, kot ponikne v zemljo,« pojasnjujejo na direkciji za vode.

Ob omenjeni večji pozidavi je ta sicer od leta 2008 urejena z uredbo, ki določa, kateri objekti so dovoljeni na poplavnih območjih in v katerih razredih poplavne ogroženosti je gradnja sprejemljiva. »Po poplavah avgusta 2023 se je izkazalo, da je treba pogoje in omejitve preveriti in poostriti. Precej objektov so zgradili tik ob vodotokih, precej jih je bilo tudi nelegalnih. Še več, celo nekatera območja za kampiranje niso imela vseh potrebnih dovoljenj,« opozarjajo na direkciji za vode.

DSRV

Najbolj je v 2023 trpela zahodnoštajerska regija

O tem govorijo tudi številke. Ravno za omenjeno najhujšo poplavo v letu 2023 so največjo škodo utrpele regije na severu države: Gorenjska osem odstotkov od celotne ocenjene škode na stvareh, Koroška 29, Ljubljanska 26 in zahodnoštajerska regija 34 odstotkov. V vseh preostalih regijah je nastalo tri odstotke škode.

V gorenjski regiji prevladuje škoda na vodotokih, kar 68 odstotkov vse škode v tem delu Slovenije. V koroški regiji je prevladovala škoda na gradbeno inženirskih objektih (45 odstotkov) in vodotokih (36 odstotkov). V ljubljanski regiji prevladuje škoda na vodotokih, sledi škoda na delno uničenih in uničenih stavbah, v zahodnoštajerski regiji, kjer je bila tudi finančna škoda daleč največja, pa prevladuje škoda na vodotokih in na delno uničenih ter uničenih stavbah. Skupno gledano je več kot za tretjino škode ali 34 odstotkov nastalo ravno v tem koncu Slovenije, z 29 odstotki je sledila Koroška in s 26 ljubljanska regija. Gorenjska jo je z osmimi odstotki vse škode še dobro odnesla, ko je skupna škoda v preostalih delih Slovenije znašala le tri odstotke.

Izdelava novih kart bo dolgotrajen proces

A nove karte še ne pokrivajo oziroma v začetku še ne bodo pokrivale celotnega ozemlja Slovenije, porazdelitev poplavnih dogodkov in škode pa vseeno dobro kaže, kje bo v prihodnje treba storiti še več za zaščito. Kot pravijo na direkciji, pa gre pri novih kartah za obsežen proces, ki »zahteva visoko strokovno znanje, saj se bodo manjkajoče karte izdelovale postopoma«.

Ali nove karte, ki bodo zdaj pokrivale širša območja, vplivajo tudi na kmetijska območja, ne samo kje se bo lahko gradilo in kje ne? Kot pravijo na direkciji za vode, so kmetijska zemljišča ob vodotokih tako rekoč od nekdaj izpostavljena občasnim poplavljanjem, kar je naraven proces. »Težave nastanejo, kadar se na območjih, ki so običajno podvržena poplavljanju, izvajajo posegi, ki preusmerijo stalna razlivanja na druga območja. Zato so ta območja zaščitena z nekaterimi določili, kljub tem omejitvam pa to ne pomeni, da kmetijska raba na teh območjih ni dovoljena. Kmetovanje je možno, vendar pod določenimi pogoji.«

Škodi se ne bomo izognili

Tudi v prihodnje se škodi ob poplavah ne bomo mogli povsem izogniti, a najbolj ključno je, tako pravijo na direkciji, da moramo vodi nameniti prostor za varno razlivanje. Če tega ne bomo storili, bo voda iskala poti skozi urbanizirana območja. »Ohranjanje naravnih razlivnih površin in gradnja suhih zadrževalnikov sta med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Poleg teh tehničnih rešitev pa je nujno vlagati tudi v izobraževanje strokovnega kadra, pripravo kakovostnih strokovnih podlag ter redno in sistematično vzdrževanje vodotokov,« še poudarjajo.

DRSV