Varuhinja kljub nestrinjanju Jankovića: Ljubljana je smiselna za pokop
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja na mednarodno obveznost države pri pokopu žrtev povojnih pobojev. Politika medtem bije nov boj okoli lokacije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vprašanje dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev znova odpira neporavnane račune v slovenski družbi. Država se namesto k iskanju rešitev zateka k ostrim političnim obtoževanjem.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ob tem opozarja, da pietetni pokop umrlih presega zgolj moralne in etične zaveze.
Država po njenih besedah nosi pravno in zgodovinsko obveznost, da to boleče vprašanje dokončno uredi in prepreči prenos bremena na prihodnje generacije.
Mednarodna obveznost in ne zgolj dobra volja
Pristojni organi prepogosto pozabljajo, da ima pokop globoke zgodovinske korenine. Varuhinja Simona Drenik Bavdek v uradnem sporočilu za javnost izpostavlja prav to razsežnost.
"Človeški rod pokopava svoje pokojne vsaj sto tisoč let, morda pa še več," navaja varuhinja in dodaja, da to prepričanje sega mnogo globlje od svetovnonazorskih ali političnih prepričanj.
Slovenijo k ukrepanju zavezuje tudi mednarodno pravo. Konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji velja pri nas od začetka leta 2022 in državi nalaga aktivno iskanje pogrešanih oseb ter ugotavljanje lokacije posmrtnih ostankov.
Ob tem varuhinja opozarja na temeljno dostojanstvo vsakega posameznika. "Pravica do dostojnega pokopa je temeljna človekova pravica," pojasnjuje v sporočilu in od države zahteva pietetno ravnanje s posmrtnimi ostanki ter spoštovanje pravice do osebnega in družinskega življenja.
Slovenija trenutno pripravlja prvo poročilo za pristojni odbor Združenih narodov o uresničevanju teh pravic. Mednarodni strokovnjaki od slovenske vlade že zahtevajo natančna pojasnila o napredku pri odkrivanju prikritih grobišč.
Varuhinja ob tem podaja jasen poziv državnemu vrhu. "Zato je skrajni čas, da država zagotovi dostojen pokop skladno z željami svojcev," poudarja v svojem zapisu.
Žrtve brez identitete čakajo v škatlah
Zgolj sprejemanje zakonov ne zadošča, saj mora država zapisane pravice dejansko uresničiti. Oblasti so povojne poboje iz leta 1945 dolga desetletja načrtno zamolčale in ljudem pod grožnjo kazni prepovedale govoriti o njih.
Posledice preteklega sistema ostajajo prisotne še danes. Svojci v številnih primerih nikoli niso prejeli uradnega obvestila o smrti, kraju pokopa ali okoliščinah izginotja družinskih članov.
Posebej pretresljivo ostaja dejstvo, da preiskovalci številnih žrtev še vedno niso identificirali. Njihovi posmrtni ostanki ležijo v različnih skladiščih, kostnicah ali začasnih depojih po vsej državi. Tam pogosto ležijo zgolj v škatlah in vrečah, popolnoma brez imena ter brez individualnega groba.
Varuhinja ocenjuje, da pokop in izdaja mrliških listov predstavljata nujno obveznost države po mednarodnem pravu človekovih pravic. Brez uradnega vpisa smrti v matične evidence namreč pravna in osebna identiteta teh ljudi tudi več kot osemdeset let po smrti ostaja povsem neurejena.
Kraj pokopa kot novo prizorišče političnih bojev
Glavno mesto Ljubljana zaradi razsežnosti pobojev na različnih koncih države po oceni varuhinje predstavlja smiselno izbiro za kraj pokopa.
"Menim, da ima sedanja generacija politikov zgodovinsko priložnost, da to vprašanje uredi," navaja Drenik Bavdek in politike poziva k iskanju rešitev iz človečnosti, ne pa skozi ideologijo.
Prav izbira lokacije pa trenutno vnaša nov razdor v politično areno. Stranke SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus sredi maja vložile predlog zakona, ki predvideva prenos posmrtnih ostankov prav na ljubljanske Žale.
Predlog hkrati vključuje ponovno razglasitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Odzivi nasprotne strani ne dopuščajo prostora za iskanje kompromisa. Ljubljanski župan Zoran Janković predlog, ki ga povzema Slovenska tiskovna agencija, ostro zavrača s pojasnilom, da Žale služijo izključno prebivalcem mesta.
Predstavniki strank Svoboda in Levica predlagateljem hkrati očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko po navedbah Slovenske tiskovne agencije poudarja, da bi država dostojen pokop morala izvesti že zdavnaj, in dodaja, da desnica to temo raje izkorišča za aktualnopolitični boj.
Minimalni standard človečnosti
Ob političnih prerivanjih varuhinja človekovih pravic poziva k streznitvi in slovensko politiko opozarja na mednarodne primere. Izpostavlja trenutno vojno, kjer si celo sprti Rusija in Ukrajina redno izmenjujeta trupla padlih vojakov.
"Gre za minimalni standard človečnosti," opozarja varuhinja v svojem sporočilu na ravnanje v času najhujših oboroženih spopadov.
Spominja tudi na pokope po genocidu v Srebrenici, kjer iskanje, identifikacija in pietetni pokopi potekajo še tri desetletja po zločinu in kjer mednarodna skupnost zagotavlja sistematičen mehanizem za uresničevanje pravice družin do resnice in dostojnega pokopa.
Slovenija na drugi strani še vedno dopušča, da posmrtni ostanki po več desetletjih ostajajo neidentificirani in nepokopani. Tiha večina državljanov si po mnenju varuhinje želi preseči ideološki in vsak drug revanšizem, ki prinaša zgolj izključevanje in preziranje človeškega dostojanstva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
