Nova koalicija želi hitro vrniti tisto, kar je Golobova vlada ukinila
Predlog zakona o pokopu žrtev povojnih pobojev znova odpira ideološke delitve.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Razprava o pokopu žrtev povojnih pobojev in obeleževanju žrtev komunističnega nasilja ostaja ena najbolj občutljivih političnih in zgodovinskih tem v Sloveniji. Poslanci SDS, Demokratov ter skupine NSi–SLS–Fokus so v parlamentarno proceduro po skrajšanem postopku vložili predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.
Ponovna uvedba dneva spomina
Predlagatelji zakona želijo 17. maj znova razglasiti za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je vlada Janeza Janše razglasila maja 2022, leto pozneje pa ga je vlada Roberta Goloba ukinila.
Kot piše Večer, je Golobova vlada takrat odločitev utemeljila z argumentom, da je bil sklep sprejet tik pred iztekom mandata prejšnje vlade in brez javne ter strokovne razprave. O vprašanju je pozneje odločalo tudi ustavno sodišče, ki je presodilo, da za presojo sklepa ni pristojno. V odklonilnem ločenem mnenju je ustavni sodnik Rajko Knez opozoril, da umik takšnega spominskega dne za prizadete pomeni pomembno institucionalno sporočilo glede odnosa države do njihovega trpljenja.
Predlagatelji novega zakona poudarjajo, da so žrtve drugih totalitarnih režimov že deležne uradnega spomina, medtem ko po njihovem mnenju spomin na žrtve komunizma še ni ustrezno navzoč v javni zavesti.
Predlog pokopa na Žalah
Jedro zakona predstavlja predlog, da bi posmrtne ostanke žrtev s prikritih grobišč trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Območje pokopa bi dobilo status kulturnega spomenika državnega pomena. Tja bi prenesli tudi vse naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč.
Predlog hkrati predvideva črtanje določbe iz zakona o vojnih grobiščih, po kateri naj bi osrednjo kostnico postavili v Spominskem parku Teharje.
Kot piše Večer, je vladna komisija za ureditev prikritih grobišč že večkrat ocenila, da je Ljubljana kot glavno mesto najprimernejša lokacija za osrednji pokop vseh še nepokopanih žrtev. Ob tem so v komisiji opozarjali tudi, da območje Teharij po njihovem mnenju ni ustrezno urejeno za takšne pokope.
Janković: Žale so namenjene Ljubljančanom
Na predlog se je odzval ljubljanski župan Zoran Janković, ki je poudaril, da so Žale namenjene prebivalcem Ljubljane. Spomnil je tudi, da je mesto v prenovo in dograditev pokopališča vložilo približno 30 milijonov evrov.
Po njegovih besedah gre predvsem za ideološko temo. Ob tem je poudaril, da so bili Titovi partizani del zmagovalne strani druge svetovne vojne, ki je premagala fašizem in nacizem. Dodal je še, da se je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za povojno nasilje že opravičila, vendar po njegovem ni mogoče enačiti partizanov in domobrancev.
Očitek o političnem izkoriščanju zgodovine
V Svobodi in Levici predlogu ostro nasprotujejo. Poslanec Svobode Martin Premk meni, da gre za novo razdvajanje ljudi in izkoriščanje žrtev druge svetovne vojne za politične namene.
"Očitno koaliciji črne kocke ukvarjanje z drugo svetovno vojno predstavlja reševanje težav današnje družbe," je dejal Premk. Ob tem je poudaril, da Slovenija področje že ureja z obstoječima zakonoma o vojnih grobiščih ter o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Tudi ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko meni, da bi moral dostojen pokop žrtev biti urejen že zdavnaj, vendar po njenem mnenju desnica temo uporablja predvsem za politični boj. Predlog zakona je označila za nadaljevanje "kulturnega boja" in "kopanja jarkov za razdvajanje ljudstva".
DNK-analize in identifikacija žrtev
Predlog zakona vsebuje tudi več določb glede identifikacije žrtev. Med drugim uvaja obveznost odvzema bioloških vzorcev za genetske analize ter trajno hrambo vzorcev. Financiranje analiz in raziskav bi zagotovila država.
Predvidena je tudi možnost meddržavnih sporazumov za izmenjavo DNK-vzorcev s tujimi institucijami. Upravno enoto pa bi zakon zavezal, da v šestih mesecih izda mrliške liste za vse žrtve, za katere ti še niso bili izdani. Če drugih dokazov ne bi bilo, bi kot leto smrti navedli leto 1945, kot vzrok smrti pa uboj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
