Profimedia

S tem se je najprej soočila Katoliška cerkev v Sloveniji. Slednja priporoča pokop teles, ker se s tem, kot pravijo, izraža večje spoštovanje do pokojnih, a naj bi bilo na nekaterih slovenskih pokopališčih to onemogočeno. Ker se s podobnimi težavami srečujejo tudi druge verske skupnosti, je komisija za ekumenizem in medreligijski dialog pri Slovenski škofovski konferenci v sodelovanju z islamsko skupnostjo, evangeličansko cerkvijo, evangelijsko binkoštno cerkvijo, srbsko pravoslavno cerkvijo, makedonsko pravoslavno cerkvijo in judovskim združenjem v Republiki Sloveniji pripravila izjavo proti diskriminaciji. Že pred velikonočnimi prazniki so tako na vlado, državni zbor in občine naslovili poziv, naj se odpravi diskriminacija pri možnosti klasičnega pokopa v krsti na številnih slovenskih pokopališčih.

Na 50 pokopališčih ni prostora za klasični grob

Nekdanji vodja urada za verske skupnosti Drago Čepar je leto dni opravljal raziskavo o možnostih pokopavanja na vseh 1231 slovenskih pokopališčih, v 210 občinah, ki pokopališča imajo (dve ga nimata). Ugotovil je, da na treh pokopališčih klasični pokop sploh ni dovoljen, čeprav ima naročnik v najemu klasičen grob, ki mu je potekla mirovalna doba. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu, in za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. »Na 50 pokopališčih človek, ki želi biti pokopan v krsti, ne more dobiti novega prostora za klasični grob. To pomeni, če nima svojega groba, ki mu je potekla mirovalna doba, je prisiljen iti v pokop v žaro, če hoče biti na domačem pokopališču,« je pojasnil Čepar.

Sa. R.

»Pokop v zemljo je najprimernejša oblika, s katero se izražata vera in upanje vstajenja telesa,« je dejal Mari Osredkar, predstojnik katedre za osnovno bogoslovje in dialog na teološki fakulteti. S pokopavanjem teles umrlih cerkev izpostavlja tudi visoko dostojanstvo človekovega telesa. Binkoštni verniki se po svoji vesti odločajo, kako bodo pokopani, so pa nekateri do sežiga skeptični, je dejal superintendent Evangelijske binkoštne cerkve v Sloveniji Daniel Grabar. Škof evangeličanske cerkve Leon Novak je sicer dejal, da se s problematiko diskriminacije pri načinu pokopa še niso srečali, je pa pomembno to rešiti za vse verske skupnosti.

Ogljični odtis upepeljevanja
V raziskavi je Čepar opozoril še na nekaj ekološke razloge, ki naj bi nasprotovali upepeljevanju. »Pri eni upepelitvi nastane 160 kg toplogrednega plina CO2, pokuri se pet kubikov dragocenega plina. Da dobite letni prispevek upepeljevanja k ogljičnem odtisu, morate to pomnožiti z 20 tisoč,« je zapisal in se vprašal: »Kaj so pravi vzroki tega krematorijskega marketinga? Kdo stoji za njimi?«

Muslimani: Bojimo se, da bo prišel čas prepovedi klasičnih pokopov

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je poudaril, da je dostojen pokop v islamski skupnosti zelo pomemben. »Vsaka družina bi morala imeti izbiro, na kakšen način naj se poslovi od svojega najdražjega oziroma pokojnika,« je dejal. Sežig trupla je pri muslimanih sicer povsem prepovedan. Porić je izpostavil, da na vseh pokopališčih ne morejo izvesti pokopov, kot jih zahteva njihova vera. »V islamski skupnosti se bojimo, da bo dolgoročno tudi v teh občinah, v katerih je zdaj še dovoljen klasični pokop, prišel čas, ko bodo prepovedali klasične pokope. Zato podpiramo to izjavo in pobudo, saj si želimo, da se dolgoročno to reši in se ljudje ne bi znašli v položaju, ko bi morali svojega najdražjega voziti v neko drugo državo zaradi pokopa.«

V Sloveniji največ upepelitev v Evropi

Kot je še povedal Čepar, je bila po podatkih iz leta 2023 Slovenija na prvem mestu po številu upepelitev. »Nekateri pravijo, da je povsod tako, pa ni. Slovenija je bila s 86,69 odstotka upepelitev prva v Evropi, zastavonoša,« je dejal in za primerjavo navedel Italijo z 38 odstotki upepelitev ter Malto, ki upepelitev sploh ni imela. »Malta ima petnajstkrat večjo gostoto prebivalstva kot Slovenija, tam res ni prostora, ampak za grobove ga imajo. Kremiranje je bilo tam celo prepovedano in tudi upepeljevalnice še nimajo,« je zavrnil argumente tistih, ki pravijo, da je upepelitev nujna, ker ni prostora za klasične grobove.

Sa. R.