Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Padec meje: Nek je voda nosi – naj jo voda odnese


B. Grabrijan Foto: Tončka Jankovič, Boris Grabrijan
2. 1. 2023, 14.30
Posodobljeno
03. 01. 2023 · 11:19
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_meja__00_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_meja (00)
_meja__09_.jpg
Arhiv Lokalno.si
Simbolično so prežagali oviro – brezov hlod, in ga
_meja__10_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_meja__01_.jpg
Arhiv Lokalno.si

Javni zavod Krajinski park Kolpa in prebivalci območja ob Kolpi na slovenski strani sodelujemo s sorodnimi organizacijami in prebivalci na hrvaškem bregu Kupe/Kolpe. Skupaj delamo in se veselimo, zato je pravzaprav povsem samoumevno, da pomembne dogodke enih ali drugih vsi jemljemo kot svoje in so razlog za skupno praznovanje.

Večer pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo leta 2013 smo med brigom pod Prilišćem in bregom pod Škavurini skupaj sklenili živi most in tako za nekaj ur ukinili schengensko mejo ter skupaj praznovali svečani dogodek.

1. januarja 2023 pa smo ponovno imeli razlog za veselje: dejanski padec schengenske meje. Pomembnemu dogodku zaprtja kontrolne točke na maloobmejnem prehodu pred mostom, ki povezuje Žuniče in Prilišče, smo nazdravili točno ob polnoči. Malce bolj slovesen pa je bil dogodek: »Nek je voda nosi – naj jo voda odnese« v nedeljo dopoldne.

Sredi mostu smo se zbrali Žuničani, Preločani, Adlešičani, Prilišćani, prebivalci Vukove Gorice, Novigrada … in s skupnimi močmi na mostu, s starimi amerikankami simbolično prežagali oviro – brezov hlod, ga vrgli v Kolpo/Kupo, ki je tako s seboj odnesla oviro in sprostila mejo. Žaganje ovire so izvedli: Niko Mušič in Branko Rožman na hrvaški strani ter Slavica Starešinič in Franc Ivanušič na slovenski strani.

Zbrano množico sta nagovorila predstavnika krajanov z obeh bregov: Josip Jakovčić in Boris Grabrijan, ki jima je pri odstranjevanju ovir pomagal še Nikola Volović. Gašper Veselič nam je zaigral venček domačih, Ema Starešinič pa je zapela Odo radosti, Evropsko himno v slovenskem in hrvaškem jeziku, v nadaljevanju pa je zaigral del sestava Preloških muzikantov. Skupaj smo nazdravili z domačimi žganjicami in peninami iz Bele krajine ter okušali lokalne dobrote. Hrvati so simbolično odvrgli kovance svojih kun v Kolpo, a pričakovane dostave svežih evrov iz Zagreba ni bilo, zato smo jim na sprejemu v prostorih Udruge Zora izročili prvih 10 €, z željo, da se replicirajo.

In tudi tokrat se je pokazalo, da pregovor: »Kolpa in Kupa sta eno« ni le fraza, pač pa dejstvo, ki ga tukajšnji prebivalci z obeh strani živimo že stoletja.

Prost prehod prek Kolpe bo zelo olajšal življenje prebivalcem na obeh bregovih in, upamo, pripomogel razvoju celotne, skupne regije. Hrvaški prijatelji bodo na primer imeli enostavnejši pristop do delovnih mest v Beli krajini, mi pa bomo enostavnejše in ob vsaki uri(!!!) dostopali do le 4 km oddaljenega avtocestnega priključka (do slovenskega avtocestnega priključka se moramo peljati več kot 50 km). In še veliko majhnih in velikih prednosti prinaša poenostavitev prehoda meje.

Adlešiški pregovor pravi: »Prvega prosinca (januarja) i zadnjega sušca (marca) je najhuja zima«. Očitno nam to zimo ne bo hudega …


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.