Profimedia

Junija 2023 je v Svetem Lovrencu pri Preboldu umrl še ne dve leti star otrok, ki je bil zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročini zaprt v vozilu najmanj dve uri. Kljub hitremu posredovanju mimoidočega, nudenju prve pomoči ter pomoči prostovoljnih gasilcev in aktiviranju helikopterja Slovenske vojske je otrok umrl na kraju dogodka.

Podoben incident se je zgodil julija 2024 v Kopru, kjer sta bila na parkirišču pred trgovskim centrom v vozilu zaprta dva otroka, stara osem in 12 let. Gasilci so morali razbiti šipo, da sta otroka lahko rešili iz vozila, kjer je bila izmerjena temperatura 50 stopinj Celzija. Oba sta bila s povišano telesno temperaturo odpeljana na pregled v bolnišnico.

Če ne izsledijo lastnika vozila, vstopijo v vozilo

»V kolikor bi policisti zaznali ali bili obveščeni, da je v pregretem vozilu zaprt otrok ali žival, bi storili vse potrebno, da zavarujejo življenje in osebno varnost le-tega ali preprečijo pogin živali,« so zapisali na policiji. Postopek je, so razložili, da bi policisti poskušali čim prej izslediti voznika oziroma lastnika vozila, v kolikor bi to bilo mogoče.

Če pa bi bilo močno ogroženo otrokovo življenje ali zdravje, bi policisti nemudoma obvestili nujno medicinsko pomoč in v vozilo vstopili tudi z uporabo sile. V primeru zaprtja živali bi obvestili pristojno Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Policisti bi pred vstopom v vozilo prek nje poskušali na kraju zagotoviti prisotnost veterinarja ali njihovega inšpektorja, ki bi poskrbel za žival. Če to ne bi bilo mogoče, pa bi poskušali pridobiti vsaj njihove napotke o ukrepih za zaščito ogroženosti življenja živali. Pred nasilnim vstopom v vozilo bi morali policisti zagotoviti tudi lastno varnost in varnost drugih oseb v bližini, saj lahko postane žival agresivna.

Ljudje otroke ali živali največkrat v avtu pustijo, ker menijo, da bodo odsotni le kratek čas. Vendar morate vedeti, da četudi mislite, da boste pustili otroka, ki je ravno zaspal, za minuto in skočili na nujen opravek, se to lahko hitro sprevrže v tragedijo, saj se lahko v samo desetih minutah temperatura v avtu dvigne za 10 stopinj Celzija.

Sašo Švigelj

V roku ene ure lahko temperatura v avtu naraste celo za 22 stopinj Cezija. Ni nujno, da je zunaj vroče, tudi pri temperaturah 21 stopinj in manj se lahko avto v sončnih dneh v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da lahko vročina ogrozi življenje. Malo odprto okno avtomobila skoraj nič ne vpliva in ne prepreči usodnega segrevanja notranjosti avtomobila, ne pomaga pa niti prejšnje hlajenje avta s klimo, saj je le v nekaj minutah temperatura v avtu enaka kot zunaj in potem le še narašča.

Podobno nevarnost predstavlja puščanje živali v avtomobilih. Tudi pri njih lahko hitro pride do vročinskega udara, saj se njihova telesa segrevajo hitreje kot pri ljudeh, poleg tega ne morejo sami zapustiti vozila.

Več primerov, kot bi si mislili

V nekaterih primerih se zgodi, da starši pozabijo, da imajo v avtu otroka. Takih primerov ni tako malo, kot bi mislili – v ZDA jih je od 15 do 25 na leto, medtem ko v Sloveniji te statistike ne vodijo. Večina bi to, da starš pozabi, da je otrok z njim v avtu, strogo obsodila, saj naj bi bila prva naloga starša, da za svojega otroka poskrbi in je otrok na prvem mestu v njegovih mislih.

Profimedia

Vendar se je treba zavedati, da ne gre za zavestno škodovanje otroku, tudi starši sami niso krivi, pojasnjuje David Diamond, nevroznanstvenik, ki se že dlje časa ukvarja s preučevanjem razlogov, zakaj starši svoje otroke pozabijo v avtu. »Naš spomin ni popoln. Če lahko pozabite vzeti svoj mobilni telefon, lahko pozabite tudi otroka,« je povedal in delil svojo lastno izkušnjo, ko sta z ženo peljala vnukinjo v nakupovalno središče, ona pa je zaspala na zadnjem sedežu avta.

Da je vnukinja v avtu, se je spomnil samo zato, ker jo je žena omenila v pogovoru. In spoznal je, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bil v avtu z vnukinjo sam. Kot opisuje David Diamond, so naši možgani zanimiv stroj. Prefrontalna skorja razmišlja in analizira, hipokampus ustvarja in hrani spomine. Imamo pa tudi precej nenapreden del – bazalne ganglije, ki so zadolženi za rutinske stvari. Ko se na primer vozimo v službo, naša prefrontalna skorja in hipokampus načrtujeta, kako bo potekal naš dan, avto pa vozijo nevedni, a učinkoviti bazalni gangliji. Zato včasih pridemo od točke A do točke B, pa sploh ne vemo, po kateri poti smo prišli.

Diamond je naredil eksperiment, kjer je podgane izpostavil mačkam in posnel elektrokemične spremembe v možganih. Ugotovil je, da lahko stres, ne glede na to, ali je nenaden ali kroničen, povzroči, da bazalni gangliji prevzamejo in »ugrabijo« bolj razvite dele možganov.

»Pomembni dejavniki, ki se nenehno pojavljajo, so kombinacija stresa, čustev, pomanjkanja spanja in rutinskih sprememb, pri čemer bazalni gangliji poskušajo narediti to, kar bi morali, zavest pa se upira. Zato se pomnilniška vezja v občutljivem hipokampusu dobesedno izbrišejo in prepišejo kot v računalniškem programu. Če se pomnilniško vezje ne zažene znova, na primer če otrok zajoka ali če ženska omeni, da je otrok zadaj, lahko spomin popolnoma izgine,« je za Washington Post razložil Diamond.

Profimedia

Hitro se zgodi, da pozabijo na otroka

Strokovnjaki so ob tem dodali, da mnogi starši trpijo zaradi kroničnega pomanjkanja spanja, hormonskih sprememb, stresa in duševne utrujenosti, kar dokazano vpliva na pozornost, presojo in spominske mehanizme. Zato se tudi skrbnim, ljubečim staršem lahko zgodi, da iz avta izstopijo – in pozabijo na najbolj dragoceno, kar imajo.

Še en razlog, zakaj se več primerov konča tragično, kot se je to zgodilo pred dvema desetletjema, so otroški sedeži. V začetku devetdesetih so strokovnjaki ugotovili, da lahko zračna blazina povzroči smrt otroka, zato so se otroški sedeži premaknili na zadnje sedeže in (vsaj na začetku) obrnili proti prtljažniku, kar pomeni, da otroka zadaj sploh ne vidimo in se naši možgani težko reprogramirajo.

V nekaterih državah so zato že uvedli pametne otroške sedeže, ki so prek senzorjev povezani z mobilnim telefonom starša in sprožijo alarm, če je otrok po ugašanju motorja še vedno v vozilu. Takšne rešitve sicer še niso množično dostopne, a predstavljajo korak v pravo smer. Do takrat pa je odgovornost na vsakem posamezniku, da se zaveda nevarnosti in stori vse, da do tragičnih dogodkov ne bi prišlo.

NIJZ je izdal kopico nasvetov, kako si pomagati, da ne bi pozabili otroka v avtu, in sicer: na sedež poleg njega položimo predmet, ki ga bomo takoj po prihodu na cilj najprej potrebovali (npr. torbico, telefon, službeno kartico, torbo s telovadno opremo), in bodimo pozorni, da otrok predmeta ne more doseči in se z njim poškodovati. Na telefonu si lahko nastavimo opomnik, da moramo oddati otroka v varstvo, pred zapuščanjem avtomobila pa vedno odprimo zadnja vrata in preverimo, ali je otrok še v avtu.

Profimedia

Otroci so povsem tiho

Opozorili so tudi, da so otroci lahko popolnoma tiho, ko spijo na zadnjem sedežu ali zbrano opazujejo okolico, kar povečuje verjetnost, da jih odrasli ne zaznamo. Sicer so se ljudje norčevali iz zapisanih nasvetov, pa vendar na NIJZ odgovarjajo: »Veliko ljudi meni, da se skrbnim staršem to ne more zgoditi. A vsaka smrt ali nesreča je ena preveč. Če s preventivnimi ukrepi preprečimo vsaj eno, smo naredili že veliko.«

Poudarek je torej jasen: ne gre za brezsrčnost, temveč za človeške možgane, ki v določenih okoliščinah odpovedo. Namesto obsojanja potrebujemo več razumevanja, predvsem pa sistematično osveščanje in učinkovite preventivne ukrepe. Naj bo to poletje drugačno. Naj bo to poletje brez novice o otroku, ki je umrl, ker je nekdo za trenutek pozabil. Vsak izmed nas lahko k temu prispeva. Z majhno spremembo navad, z več pozornosti, z eno dodatno mislijo več. In če kdaj opazite otroka ali žival v zaklenjenem avtomobilu na soncu – ne čakajte. Pokličite policijo. Morda boste s tem rešili življenje.